Minimalna plača v Latviji
Information for this page was compiled during December 2025 and early 2026. Most Member States had already transposed the EU minimum wage directive at this point. Those that had not yet fully completed transposition or where the information was not yet publicly available include Bulgaria, Cyprus, Luxemburg, Poland and Portugal. These profiles will be updated consecutively as the information becomes available. Users are invited to contact our experts on minimum wage if they are aware of changes.
Ta profil opisuje, kako so minimalne plače regulirane in določene v Latviji. Lahko ga beremo kot ozadje za letno serijo Eurofoundovih pregledov določanja minimalne plače. Latvija ima nacionalno zakonsko določeno minimalno plačo ("minimālā alga" ali "minimālā darba alga").
27. oktobra 2022 so bile prvič uvedene spremembe o zvišanju minimalne plače v delovnem pravu (prehodni določbi št. 26 in 27). Ta uredba določa, da bo vlada kot običajno določila minimalno mesečno plačo za redni delovni čas, vendar določa, da minimalna ne sme biti nižja od 620 € od 1. januarja 2023 (prehodna določba št. 26) in 700 € od 1. januarja 2024 (prehodna določba št. 27).
Spremembe delovnega zakona glede glavne regulacije minimalne plače so bile uvedene 12. decembra 2002, 23. oktobra 2014 in 27. maja 2021.
Letna sprememba minimalne plače je določena z letnim pravilnikom kabineta ministrov.
Po letu 2015 je nova raven mesečne minimalne plače določena z dopolnitvijo Pravilnika kabineta ministrov št. 656. Spremembe so bile sprejete 25. oktobra 2016 (Uredba št. 683, veljavna od 1. januarja 2017); 29. avgusta 2017 (Uredba št. 511, veljavna od 1. januarja 2018); 24. november 2020 (Uredba št. 707, veljavna od 1. januarja 2021); 13. december 2022 (Uredba št. 788, veljavna od 1. januarja 2023); in 14. novembra 2023 (Uredba št. 657, veljavna od 1. januarja 2024). V letih 2019, 2020 in 2022 se minimalna mesečna plača ni spremenila.
Leta 2025 je vlada uvedla prve ukrepe reforme davka na delo. V okviru reforme so bili postopki in kriteriji glede višine in določanja minimalne plače spremenjeni, da bi se prilagodili zahtevam Direktive o minimalni plači (Direktiva (EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji).
Zaradi tega sta bila leta 2024 sprejeta in sprejeta dva nova normativna akta: Pravilnik kabineta ministrov št. 730 Postopki za določitev in pregled minimalne mesečne plače ter sprememba pravilnika Kabineta ministrov z dne 24. novembra 2015 št. 656 Uredba o višini minimalne mesečne plače v rednem delu in izračunu minimalne urne postavke.
Stopnja minimalne plače za leto 2026 je določena v skladu z Zakonom o delu in tremi predpisi kabineta ministrov:
Uredba kabineta ministrov št. 656 Pravilnik o višini minimalne mesečne plače v običajnem delovnem času in izračunu minimalne urne tarife, izdan v skladu s členom 61, drugi del Zakona o delu, sprejet 24. novembra 2015.
Predpisi določajo višino minimalne mesečne plače v rednem delovnem času in postopek (formulo) za izračun minimalne urne tarife. Ta uredba je bila spremenjena z uredbo kabineta št. 680, sprejeto 19. novembra 2025. Trenutna izdaja določa, da je minimalna mesečna plača v rednem delovnem času 780 €
Pravilnik kabineta ministrov št. 730 Postopki za določanje in pregled minimalne mesečne plače, izdani v skladu s 61. členom, tretjim delom Zakona o delu, sprejetim 19. novembra 2024.
Pravilnik kabineta ministrov št. 680 Sprememba Uredbe kabineta ministrov št. 656 z dne 24. novembra 2015 'Pravilnik o višini minimalne mesečne plače v rednem delovnem času in izračunu minimalne urne tarife', izdan v skladu z delovnim zakonom, člen 61, drugi del dne 19. novembra 2025
Spremembe določajo, da mora biti minimalna mesečna plača v običajnem delovnem času 780 € in (odstavek 2) da morajo predpisi začeti veljati 1. januarja 2026.
Latvijščina Saeima: Darba likumsopens in new tab (Delovno pravo), sprejeto 20. junija 2001, veljavno od 1. julija 2002
Kabinet ministrov: Noteikumi par minimālо mēneša darba algu un minimālo stundu tarifa likmiopens in new tab (Pravila o minimalni mesečni plači in minimalni urni postavki), Uredba št. 665, sprejeta 27. avgusta 2013, veljavna od 1. januarja 2014
Kabinet ministrov: Noteikumi par minimālās mēneša darba algas apmēru normālā darba laika ietvaros un minimālās stundas tarifa likmes aprēķināšanu (Noteikumi par minimālās mēneša darba algas apmēru normālā darba laika ietvaros un minimālās stundas tarifa likmes aprēķināšanu (Noteikumi par minimālās mēnālāsopens in new tab Pravilnik o višini minimalne mesečne plače v rednem delovnem času in izračunu minimalne urne postavke), Uredba št. 656, sprejeta 24. novembra 2015, veljavna od 1. januarja 2016
Kabinet ministrov: Minimālās mēneša darba algas noteikšanas un pārskatīšanas kārtība (Postopekopens in new tab določanja in revizije minimalne mesečne plače), Pravilnik št. 563, sprejet 18. avgusta 2016, velja od 1. januarja 2017
Kabinet ministrov: Poslovnik kabinetaopens in new tab, Pravilnik št. 606, sprejet 7. septembra 2021, velja od 9. septembra 2021
Kabinet ministrov: Grozījums Ministru kabineta 2015. gada 24. novembra noteikumos št. 656 'Noteikumi par minimālās mēneša darba algas apmēru normālā darba laika ietvaros un minimālās stundas tarifa likmes aprēķināšanu'opens in new tab (Sprememba pravilnika kabineta ministrov z dne 24. novembra 2015 št. 656 'Pravila o višini minimalne mesečne plače v običajnem delovnem času in izračunu minimalne urne postavke'), Uredba št. 657, sprejeta 14. novembra 2023, veljavna od 1. januarja 2024
Kabinet ministrov: Minimālās mēneša darba algas noteikšanas un pārskatīšanas kārtība (Postopkiopens in new tab za določanje in pregled minimalne mesečne plače), Uredba št. 730, sprejeta 19. novembra 2024, veljavna od 22. novembra 2024opens in new tab;
Kabinet ministrov: Grozījums Ministru kabineta 2015. gada 24. novembra noteikumos št. 656 'Noteikumi par minimālās mēneša darba algas apmēru normālā darba laika ietvaros un minimālās stundas tarifa likmes aprēķināšanu'opens in new tab (Sprememba pravilnika kabineta ministrov z dne 24. novembra 2015 št. 656 'Uredba o višini minimalne mesečne plače v običajnem delovnem času in izračunu minimalne urne postavke'), Uredba št. 680, sprejeta 29. oktobra 2024, veljavna od 1. januarja 2025.
Pravilnik kabineta ministrov št. 680 Sprememba Uredbe kabineta ministrov št. 656 z dne 24. novembra 2015 'Pravilnik o višini minimalne mesečne plače v rednem delovnem času in izračunu minimalne urne tarife', izdan v skladu z delovnim zakonom, člen 61, drugi del dne 19. novembra 2025
Ministrstvo za socialno varstvo mora pripraviti začetni predlog za raven minimalne plače, Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za finance morata pripraviti gospodarske napovedi in kazalnike ter informacije o pričakovanih spremembah davkov, Centralni statistični urad Latvije (CSP) in državna davčna služba morata zagotoviti širok nabor statističnih podatkov. Vloga socialnih partnerjev – Konfederacije delodajalcev Latvije (LDDK) in Konfederacije svobodnih sindikatov Latvije (LBAS) je posebej določena v 5. členu Uredbe št. 730.
Svet za tripartitno sodelovanje sodeluje tudi pri določanju minimalnih plač kot svetovalna platforma. To je kraj, kjer je zakonsko določena minimalna plača usklajena med socialnimi partnerji na nacionalni ravni – vlado, LBAS in LDDK. Rezultati usklajevanja so določeni v zapisnikih sestankov. Svet sam ne pripravlja predlogov za letno minimalno plačo.
Da bi izračunali vpliv pripravljenega predloga minimalne mesečne plače na proračune državne in lokalne samouprave, morajo CSP, Državna kanclerija in Ministrstvo za pravosodje predložiti dodatne informacije Ministrstvu za socialno varstvo.
Seznam igralcev in njihove vloge so določeni v zakonodaji.
Če socialni partnerji in vlada ne dogovorijo drugače, se zakonsko določena minimalna plača spreminja iz leta v leto. Kategorije plač, izpeljane iz minimalne plače, se prilagajajo spremembam minimalne plače. V zadnjih petih letih (2018–2025) je minimalna plača ostala nespremenjena skozi vsako leto.
Dva predpogoja sta pomembna za trenutni postopek določanja zakonsko določene minimalne plače. Prvi je obstoj institucij in infrastrukture za socialni dialog, drugi pa obstoj pravne podlage za vključevanje socialnih partnerjev.
Na splošno se postopek določanja minimalne plače ni spremenil od ustanovitve dveh pomembnih delov infrastrukture socialnega dialoga – nacionalne organizacije delodajalcev LDDK (leta 1993) in Tripartitnega svetovalnega sveta delodajalcev, držav in sindikatov v Latviji (prav tako leta 1993), ki je bil leta 1998 preoblikovan v Nacionalni svet za tripartitno sodelovanje (NTSP). Takrat je že obstajal nacionalni sindikat LBAS. Tako je ustvarjen prvi predpogoj. NTSP je relevantno 'svetovalno telo' glede direktive o minimalni plači – vključuje socialne partnerje in svetuje vladi pri vseh zadevah glede minimalne plače (vrednost in postopek določanja). NTSP ima 10 tematskih podsvetov, ki jih vodijo ministri sektorja, ki ga zastopa. NTSP vodi predsednik vlade. NTSP in podsveti so zgrajeni na podlagi enakopravnosti vseh strank. Ministrstva imenujejo devet predstavnikov v NTSP in vodjo NTSP, socialni partnerji pa imenujejo tudi po devet predstavnikov na svoji strani. Svet in podsveti delujejo v skladu s svojimi statuti. Predstavnike socialnih partnerjev v NTSP in njegovih podsvetih imenuje vodstvo (sveti ali upravni odbori) organizacij socialnih partnerjev. Volilne pravice niso omejene v NTSP in njegovih podsvetih.
Pravilnik Kabineta ministrov št. 606 ('Poslovnik kabineta') določa, da mora vsako ministrstvo javnost obvestiti o vsebini in bistvenih spremembah dokumentov, ki jih pregleduje Kabinet ministrov, ki so pomembni za sektor in pomembni za javni interes (člen 51). Poleg tega predpisi določajo, da mora pristojno ministrstvo usmerjati pripravo osnutka sporazuma, pri čemer navaja ministrstva ali organe, s katerimi naj bi bil ta osnutek dogovorjen. Med njimi uredba navaja 'organizacije Nacionalnega tripartitnega sveta za sodelovanje - Latvijsko zvezo delodajalcev in Svobodno sindikalno zvezo Latvije - če osnutek vpliva na interese delodajalcev in zaposlenih' (člen 52.2.7).
Ministrstvo ali pristojni organ prejme ustrezne informacije na Enotnem portalu za razvoj in usklajevanje osnutkov pravnih aktov (portal TAP). Portal TAP je državni informacijski sistem, ki se uporablja za zagotavljanje delovanja kabineta ministrov, obveščanje javnosti in sodelovanje pri pripravi pravnega akta. Upravlja jo Državna kanclerija (VK). Tako je postavljen tudi drugi predpogoj.
Postopek določanja minimalne plače določa Pravilnik kabineta ministrov št. 730 Postopki za določitev in pregled minimalne mesečne plače ter sprememba pravilnika Kabineta ministrov z dne 24. novembra 2015 št. 656 Uredba o višini minimalne mesečne plače v rednem delovnem času in izračunu minimalne urne postavke. Postopek poteka v več korakih.
Razprave o minimalni plači med socialnimi partnerji in vlado se začnejo spomladi ali celo prej, običajno pred razpravo o državnem proračunu. Po uredbi št. 730 Ministrstvo za socialno varstvo pripravlja predlog o minimalni plači za proračunsko leto (prvi korak), socialni partnerji pa obravnavajo njegov predlog (drugi korak). Nato se predlogi obravnavajo v različnih modalitetah (tretji korak) in nazadnje v Nacionalnem svetu za tripartitno sodelovanje (četrti korak). Končno odločitev sprejme vlada in jo formalizira v letnem pravilniku kabineta ministrov (peti korak).
Obstajala je le ena izjema, ki jo predstavlja uvedba dveh novih norm v prehodnih določbah delovnega zakona, ki so vlado zavezale k določitvi minimalnih plač v letih 2023 in 2024 v določenem znesku. Vendar so bili ti zneski obravnavani med sindikati, delodajalci in vlado pred sprejetjem sprememb (leta 2022).
Kabinet ministrov: Poslovnik kabinetaopens in new tab, Pravilnik št. 606, sprejet 7. septembra 2021, velja od 9. septembra 2021
Kabinet ministrov : Latvijas Trīspusējās darba devēju, valsts un arodbiedrību konsultatīvās padomes Nolikums (Pravilnikopens in new tab latvijskega trojnega svetovalnega sveta delodajalcev, držav in sindikatov), Uredba št. 70-r, sprejeta 19. oktobra 1993, veljavna od 19. oktobra 1993
Kabinet ministrov: Nacionālās trīspusējās sadarbības padomes nolikums (Pravilnikopens in new tab Nacionalnega sveta za tripartitno sodelovanje), sprejet 30. oktobra 1998, veljaven od 1. januarja 1999
Kabinet ministrov: Minimālās mēneša darba algas noteikšanas un pārskatīšanas kārtība (Postopkiopens in new tab za določanje in pregled minimalne mesečne plače), Uredba št. 730, sprejeta 19. novembra 2024, veljavna od 22. novembra 2024;
Kabinet ministrov: Grozījums Ministru kabineta 2015. gada 24. novembra noteikumos št. 656 'Noteikumi par minimālās mēneša darba algas apmēru normālā darba laika ietvaros un minimālās staundas tarifa likmes aprēķināšanu'opens in new tab (Sprememba pravilnika Kabineta ministrov z dne 24. novembra 2015 št. 656 'Uredba o višini minimalne mesečne plače v običajnem delovnem času in izračunu minimalne urne postavke'), Uredba št. 680, sprejeta 29. oktobra 2024, veljavna od 1. januarja 2025.
V skladu z Uredbo kabineta ministrov št. 730 Ministrstvo za socialno varstvo vsako leto pripravi predlog o višini minimalne mesečne plače (do poljubne celotne številke z natančnostjo enega evra) za naslednje leto, pri čemer upošteva kazalnike, navedene v naslednji tabeli:
Criterion | How is this defined/operationalised? | Regulation or practice |
Reference value | Determined at 46% of the average gross salary calculated by the Central Statistical Bureau (CSP) for the last 12 available months | Regulations of Cabinet of Ministers No. 730 'Procedures for the determination and review of the minimum monthly salary' (Cabinet of Ministers, 2024) Art 2, part 2.1. |
Macroeconomic forecasts and assessments of changes in the economic situation for the previous year, including the development of labour productivity | Should be prepared by the Ministry of Economics and the Ministry of Finance | Art.2, part 2.2. |
Possible changes to the tax system for the next two years | Information provided by the Ministry of Finance regarding possible changes to personal income tax rates, the amount of the non-taxable minimum of the personal income tax and the amount of the relief for dependents | Art. 2, part 2.3 |
The minimum income level and the poverty risk threshold | Calculated for the last available year from CSP | Art. 2, part 2.4.1 |
Changes in the labour cost index compared to the corresponding period of the previous year | Calculated by CSP | Art. 2, part 2.4.2 |
The ratio calculated for the last available month: the number of employees whose employment income is equal to or less than the minimum monthly wage, to the total number of employees (at national and regional levels) | Calculated by CSP | Art. 2, part 2.4.3 |
The average change in consumer prices calculated for the latest available period over the 12 months compared to the previous 12 months | Calculated by CSP | Art. 2, part 2.4.4 |
Unemployment rate indicators for the previous year (national and regional levels) | CSP data | Art. 2, part 2.4.5.1 |
The average monthly gross salary in the country and in the private sector in the previous year (at the national and regional levels and by sector) | CSP data | Art. 2, part 2.4.5.2 |
Indicators of the population's risk of poverty and social exclusion for the last available year | CSP data | Art. 2, part 2.4.5.3. |
Average gross employment income and hours worked | Calculated by CSP, using information from the State Revenue Service on employees' employment income and the number of hours worked per month in the previous calendar year in accordance with the information indicated in employers' reports on mandatory state social insurance contributions from employees' employment income, personal income tax and the state duty of the business risk in the reporting month | Art. 2, part 2.4.6 |
The number of unemployed people in the previous year | Information from the State Employment Agency | Art. 2, part 2.6 |
Summary of the minimum monthly gross wage published on the website of the European Union's statistical office Eurostat and its possible changes in the coming year in other European Union countries, as well as a comparison of the ratio of the minimum monthly wage to the average wage in these countries | Prepared by the Ministry of Welfare's | Art. 2, part 2.10 |
Vir: Pravilnik kabineta ministrov št. 730 'Postopki za določanje in pregled minimalne mesečne plače'.
Minimalna plača za leti 2025 in 2026 (po sprejetju nove normativne uredbe v okviru reforme minimalne plače, namenjene približevanju direktivi EU o minimalni plači) se določa po novi metodologiji, ki temelji na uporabi 13 kriterijev.
Tabela prikazuje, katera merila za izračun letne minimalne plače je treba obvezno upoštevati. Med njimi je najpomembnejši prvi kriterij, ki ga obravnavamo kot 'referenčno vrednost'. Referenčna vrednost je bila uvedena z uredbo Kabineta ministrov št. 730 (sprejeto leta 2024). Druga merila so bila uvedena že prej (glej na primer Pravilnik kabineta ministrov št. 563 Postopek za določanje in pregled minimalne mesečne plače (deset kriterijev). Vendar pa so bila ta merila v praksi slabo spoštovana.
Pravilnik kabineta ministrov št. 563 Postopek določanja in pregleda minimalne mesečne plače (Minimālās mēneša darba algas noteikšanas un pārskatīšanas kārtība), sprejet 18. avgusta 2016,
Med obveznimi kriteriji, ki jih je treba upoštevati, je prvi referenčna vrednost. To merilo uradno ni opredeljeno kot merilo ustreznosti minimalne plače, vendar je povezano z realističnim dohodkovnim merilom, povezanim s konceptom socialne pomoči.
Po uredbi št. 730 naj bo minimalna plača določena na 46 % povprečne bruto plače, ki jo izračuna Centralni statistični urad (CSB) za zadnjih 12 razpoložljivih mesecev. To pravilo je bilo prvič uporabljeno pri izračunu minimalne plače za leto 2025, ki je bila določena leta 2024 (sprejeta 19. novembra 2024). Ministrstvo za finance zagotavlja naslednje informacije o določitvi referenčnega obdobja: na podlagi povprečne bruto plače, izračunane s strani CSB za zadnjih 12 razpoložljivih mesecev, tj. 1.685 € za leto 2024, bi bila minimalna plača za leto 2026 določena na 775,1 € in zaokrožena na 780 €, kar je 5,4 % več kot leta 2025.
Predlog za leto 2026 je bil pripravljen v času, ko so bili na voljo podatki CSB o povprečni bruto plači od aprila 2024 do marca 2025. Kasneje so postali na voljo podatki za obdobje od julija 2024 do junija 2025. Povprečna bruto plača v tem obdobju je znašala 1.753 € (46 % = 806 €). Ker je bil znesek 780 € že dogovorjen v NTSP, se ni spremenil.
Razmerje med minimalno plačo in povprečno plačo lahko obravnavamo kot oceno ustreznosti. Zgornja tabela prikazuje ustrezne določbe latvijskega prava.
Vsako leto (že pred Direktivo) Ministrstvo za socialno varstvo pripravi poročilo 'O stanju minimalne plače v [relevantnem letu]' (Ziņojums 'Par minimālās algas situāciju 2025. gadā'). To lahko štejemo za glavni analitični dokument o minimalni plači v Latviji, saj združuje podatke o razvoju plač, makroekonomskih razmerah in socialnih kazalnikih ter predstavlja osnovo za letno odločitev kabineta ministrov o ravni zakonsko določene minimalne plače.
Pri ocenjevanju ustreznosti pa sta bila upoštevana še dva dodatna finančna vidika: moč nacionalnega gospodarstva ter sposobnost državnih in lokalnih proračunov, da plačujejo minimalno plačo.
Vsi zaposleni, ki delajo na podlagi delovne pogodbe, so vključeni v minimalno plačo. To izhaja iz dveh norm delovnega prava: prvo, da so delovno pravo in drugi zakoni ter predpisi, ki urejajo delovno razmerje, zavezujoči za vse delodajalce ne glede na njihov pravni status in za zaposlene, če je medsebojno pravno razmerje med delodajalci in zaposlenimi utemeljeno na pogodbi o zaposlovanju (člen 2 (1)); in drugič, da minimalna plača ne sme biti nižja od minimalne ravni, ki jo določi država (člen 61 (1)).
Latvijščina Saeima: Darba likumsopens in new tab (Delovno pravo), sprejeto 20. junija 2001, veljavno od 1. julija 2002
Obstaja le ena mesečna zakonsko določena minimalna stopnja, ki jo določajo pravilniki kabineta ministrov, ki veljajo za posamezno leto. Delovni zakon določa krajše delovne ure za nekatere kategorije delavcev. Redni delovni čas zaposlenih, povezanih s posebnim tveganjem, ne sme presegati sedem ur na dan in 35 ur na teden, če so vključeni v takšno delo vsaj 50 % rednega dnevnega ali tedenskega delovnega časa. Kabinet ministrov lahko določi redni skrajšan delovni čas tudi za druge kategorije zaposlenih (člen 131 (3)). Za osebe, mlajše od 18 let, delovni teden petih dni ne sme biti prekoračen (člen 132 (1)). Otroci, ki so dopolnili 13 let, ne smejo biti zaposleni več kot dve uri na dan in več kot 10 ur na teden, če se delo opravlja med šolskim letom; in za več kot štiri ure na dan in več kot 20 ur na teden, če se delo opravlja v času, ko so počitnice v izobraževalni ustanovi, vendar če je otrok dopolnil 15 let – več kot sedem ur na dan in več kot 35 ur na teden (člen 132 (2)). Najstniki ne smejo biti zaposleni več kot sedem ur na dan in več kot 35 ur na teden (člen 132 (3)).
Nekatere kategorije delavcev imajo posebne plačne sheme, ki vključujejo minimalne ravni, vendar te niso obravnavane kot zakonsko določene minimalne plače. Za vsak od plačnih razredov, ki so relevantni za določene ravni usposobljenosti delavcev, so določeni različni minimumi. Minimalne ravni nižjih plačnih razredov bi morale biti usklajene z zakonsko določeno minimalno plačo, vendar ni nujno, da bi bila enaka zakonsko določeni minimalni plači. Določanje plač za takšne skupine delavcev določa Zakon o plačilu uradnikov in zaposlenih v državnih in lokalnih oblastih, sprejet leta 2009, vendar pogosto spremenjen. Zakon velja za delavce v 22 državnih in lokalnih upravnih ustanovah.
Minimalna urna tarifa in minimalno mesečno plačilo za delo obsojenca glede na delo, ki ga opravi, in cilje resocializacije, sta naslednja:
1. 50 % minimalne urne tarife in minimalnega mesečnega plačila, določenega v državi za standardni delovni čas – za obsojenca, ki prestaja kazen v zaprtem ali delno zaprtem zaporu;
2. enakovredno minimalni urni tarifi, določeni v državi – za obsojenca, ki prestaja kazen v odprtem zaporu;
3. 50 % minimalne urne tarife, določene v državi za mladoletnika – za obsojenega mladoletnika.
Latvijska Saeima: Zakonik o izvršitvi kazni Latvijeopens in new tab, zakon sprejet 23. decembra 1970, veljaven od 1. aprila 1971
Najnovejši predpisi določajo le višino mesečne minimalne plače. Uredba Kabineta ministrov št. 656, sprejeta 24. novembra 2015, 'Pravila o višini minimalne mesečne plače v rednem delovnem času in izračunu minimalne urne postavke', je določila nova načela za določanje minimalne plače. Pred letom 2015 so letni predpisi Kabineta ministrov določali višino minimalne mesečne plače v običajnem delovnem času in višino minimalne urne plače (na primer Pravilnik št. 665, Kabinet ministrov, 2013a), medtem ko Uredba št. 656 določa višino minimalne mesečne plače v rednem delovnem času in postopek (formulo) za izračun minimalne urne postavke. Minimalna urna ura se izračuna iz višine minimalne mesečne plače tako, da se deli s številom ur rednega delovnega časa na ustrezen mesec (petdnevni delovni teden in 40 ur na teden ali petdnevni delovni teden in 35 ur na teden ali šestdnevni delovni teden in 40 ur na teden ali šestdnevni delovni teden in 35 ur na teden). To pomeni, da se lahko minimalna urna postavka spremeni vsak mesec in leto, tudi če minimalna mesečna plača ostane nespremenjena.
Mesečna obrestna mera je 12 plačil na leto.
Uredba kabineta ministrov določa le eno raven minimalne plače. Ni dodatnih sestavin plače, ki bi štele za minimalno plačo.
Plače po kosu, ki so plačila na podlagi opravljene količine dela in ne časa, potrebnega za njegovo dokončanje, so prav tako urejene z zakoni o minimalni plači. Po podatkih Državnega inšpektorata za delo (VDI) ta sistem vključuje kompenzacijo delavcev za količino opravljenega dela, ne glede na čas, ki je bil potreben. Vendar pa morajo delodajalci po tem sistemu zagotoviti, da delavci prejmejo dogovorjeno količino dela v določenih delovnih urah, glede na odobrene cene za naloge. Te cenovne strukture morajo zagotoviti, da zaposleni z ustreznimi kvalifikacijami, pod pogoji razumne intenzivnosti, v okviru običajnega delovnega časa prejme vsaj minimalno plačo, določeno s strani države, in lahko zasluži več. Če zaposleni opravi delo v rednem urniku, vendar izračunana plača pade pod minimalno plačo v državi, je delodajalec dolžan povrniti razliko do minimalne plače.
Delodajalec mora zagotoviti natančno računovodstvo in plačilo dela, ki ga opravi zaposleni. Čeprav se plače po kosni stopnji izračunavajo ne glede na čas, v katerem so plačane, mora delodajalec tudi v primeru plač po kosni stopnji izpolnjevati obveznost, določeno v Zakonu o delu, da natančno navede dejansko opravljene ure, kar je bistveno za prepoznavanje morebitnega nadurnega dela, nočnega dela, ter delo, opravljeno med prazniki, za kar mora zaposleni prejeti dodatno nadomestilo (dopolnilo).
Niti delovni zakon niti pravilnik kabineta ministrov št. 656 ali št. 563 ne dovoljujeta odtegov od minimalne plače kot take. Vse odvisne vrednosti minimalne plače se izračunajo iz nominalnega zneska minimalne plače.
Vrednosti, ki štejejo za minimalno plačo, določa več zakonov, ki niso v okviru delovne zakonodaje. Povzeti so v naslednji tabeli:
Component | Normative regulation |
Social insurance payment | Law On State Social Insurance (Latvian Saeima, 1997) |
Personal income tax | Law On Personal income tax (Latvian Saeima, 1993) |
Vir: Dārziņa L., (2023), ustrezna normativna regulacija.
Državni inšpektorat za delo (VDI), plača po delovnem času in plača po kosuopens in new tab
Uradni statistični urad (CSP) zagotavlja periodične posodobitve o višini minimalne plače in ponuja različne statistične podatke o porazdelitvi dohodka zaposlenih v več kategorijah. Ti vključujejo razčlenitev zaposlenih glede na njihov povprečni bruto mesečni dohodek v dveh zaporednih letih, spol in starostne skupine, sektorje ter vrste gospodarskih dejavnosti. Vendar ti podatki običajno ne razlikujejo prejemnikov minimalne plače, razen v primerih, ko se dohodkovni razredi ujemajo z minimalno plačo.
Ministrstvo za socialno varstvo vsako leto pripravi in objavi poročilo o razmerah z minimalno plačo na svoji spletni strani. Pri predlaganju sprememb v kabinetu ministrov ministrstvo vključuje opremljen osnutek zakona, ki vsebuje posebej pripravljene statistične podatke o plačarjih, ki prejemajo minimalno plačo ali manj.
Ministrstvo za socialno varstvo: Ziņojums 'Par minimālās algas situāciju 2023'opens in new tab (Poročilo 'O stanju minimalne plače v letu 2023')
Ministrstvo za socialno varstvo: Ziņojums 'Par minimālās algas situāciju 2022'opens in new tab (Poročilo 'O stanju minimalne plače v letu 2022')
Ministrstvo za socialno varstvo (2024), Ziņojums 'Par minimālās algas situāciju 2024.gadā'opens in new tab (Poročilo 'O stanju minimalne plače v letu 2024'), objavljeno avgusta 2024,
Ministrstvo za socialno varstvo: Ziņojums 'Par minimālās algas situāciju 2025'opens in new tab (Poročilo 'O situaciji z minimalno plačo v letu 2024')
Ozoliņš, D. (2020). Minimālās algas ietekme uz privātā sektora algu izkliedi Latvijāopens in new tab (Vpliv minimalne plače na porazdelitev plač v zasebnem sektorju v Latviji), magistrska naloga Latvijske univerze, mentor Hazans M.
Gavoille, N. in Zasova A., (2023), Kaj plačujemo v senci: utaja davkov na delovno mesto, zvišanje minimalne plače in zaposlovanjeopens in new tab. Journal of Public Economics, letnik 228, december 2023, https://doi.org/10.1016/j.jpubeco.2023.105027. Avtorji so ekonomisti SSE Riga/BICEPS, ki se specializirajo za vprašanja trga dela in javnega gospodarstva. Članek o ugotovitvah te raziskave je objavljen v reviji 'Ir'.
Kabinet ministrov, (2024c), Informatīvais ziņojums Par valsts budžeta ieņēmumu un nodokļu politikas pārskatīšanu 2025. – 2027. gadāopens in new tab (Informativno poročilo o pregledu državnih prihodkov in davčne politike v obdobju 2025–2027), obravnavano na sestanku kabineta ministrov 19. septembra 2025)
