Minimalna plača v Romuniji
Information for this page was compiled during December 2025 and early 2026. Most Member States had already transposed the EU minimum wage directive at this point. Those that had not yet fully completed transposition or where the information was not yet publicly available include Bulgaria, Cyprus, Luxemburg, Poland and Portugal. These profiles will be updated consecutively as the information becomes available. Users are invited to contact our experts on minimum wage if they are aware of changes.
Ta profil opisuje, kako so minimalne plače regulirane in določene v Romuniji. Lahko ga beremo kot ozadje za letno serijo Eurofoundovih pregledov določanja minimalne plače. Romunija ima zakonsko določeno minimalno plačo (salariul de bază minim brut pe țară garantat în plată), ki velja za vse zaposlene.
Člen 164 Zakona o delu in Zakona 283/2024 določata, da vlada določa minimalno plačo na podlagi postopka, ki vključuje več meril (glej spodaj) in vključuje približno referenčno raven glede povprečnih plač. Vladna odločba 35/2025 določa, da se minimalna plača zvišuje po odstotni stopnji, ki je enaka vsoti inflacije in realne rasti produktivnosti dela za naslednje leto, kot napoveduje Nacionalna komisija za strategijo in prognozo.
Teoretično je po zakonu 174/2020 življenjska plača prednostni cilj politike minimalne plače. Zakon 174/2020 zagotavlja metodo za ocenjevanje dostojne plače na nacionalni ravni in določa, da mora biti minimalna plača določena ob upoštevanju te ocene. Prav tako določa, da mora Nacionalni inštitut za statistiko periodično izračunati in uradno objaviti oceno dostojne plače. Čeprav je bil zakon 174/2020 sprejet po običajnem parlamentarnem postopku s podporo Socialdemokratske stranke, ki je zdaj na oblasti in je v veljavi od leta 2020, ni imel nobenega vpliva na politiko minimalne plače v državi. Nacionalni inštitut za statistiko je zavrnil objavo ocene dostojne plače, saj trdi, da tehnične napake v besedilu zakona to preprečujejo. Zaradi odsotnosti uradnih podatkov so vladni uradniki prezrli določbe Zakona 174/2020. Zato le del sindikalnega gibanja še vedno vztraja pri tem, da zakon 174/2020 postane funkcionalen.
Minimalno plačo določi vlada po posvetovanju z nacionalno zastopanimi konfederacijami delodajalcev in sindikatov znotraj Nacionalnega tripartitnega sveta za socialni dialog. Ta praksa je skladna s členom 164 Delovnega zakonika. Organizacije so naslednje:
Sindikati:
Kartel Alfa Nacionalna konfederacija sindikatov (Confederația Națională Sindicală Kartel Alfa, CNS kartel Alfa)
Nacionalni sindikalni blok (Blocul Național Sindical, BNS)
Nacionalna svobodna sindikalna konfederacija iz Romunije – Frăția (Confederația Națională a Sindicatelor Libere din România, CNSLR Frăția)
Demokratična romunska konfederacija sindikatov (Confederația Sindicatelor Democratice din România, CSDR)
Meridijska nacionalna konfederacija sindikatov (Confederația Sindicală Națională Meridian, CSN Meridian)
Delodajalci:
Konfederacija delodajalcev Concordia (Confederația Patronală Concordia, CP Concordia)
Nacionalni svet za mala in srednje velika podjetja (Consiliul Național al Întreprinderilor Private Mici și Mijlocii din România, CNIPMMR)
Zakon o delu določa le, da se mora vlada pred določitvijo minimalne plače posvetovati z organizacijami delodajalcev in sindikati. Po Zakonu o socialnem dialogu (Zakon 367/2022, ki nadomešča Zakon 62/2011) potekajo posvetovanja v okviru Nacionalnega tripartitnega sveta. Do leta 2025 je bil dnevni red za seje Sveta v celoti določen s strani vlade, kar pomeni, da ni uradnega fiksnega pravila glede posodobitve minimalne plače — na primer, ni bilo reguliranega koledarja in ni bilo zagotovila, da bo minimalna plača na dnevnem redu. V praksi je bila do leta 2025 minimalna plača vsaj enkrat letno posodobljena, bodisi proti koncu ali na začetku leta, s predhodnimi posvetovanji v Nacionalnem tripartitnem svetu. Obstajale so redke izjeme od tega pravila — na primer leto 2020. Od januarja 2025 naj bi bila minimalna plača zakonsko določena enkrat letno, na začetku januarja.
Februarja 2025 je vlada sprejela 'Postopek za uporabo mehanizma za določanje in posodabljanje minimalne plače'opens in new tab, ki natančno določa, kako in kdaj naj bo minimalna plača določena. Postopek določa konkretna merila za določanje minimalne plače ter referenčne vrednosti glede na povprečno plačo.
Zakon 283/2024, ki spreminja Delovni zakonik in prenaša Evropsko direktivo o ustreznih minimalnih plačah, določa, da mora vlada določiti minimalno plačo po postopku, ki vključuje več meril:
Kupna moč minimalne plače in življenjski stroški
Splošna raven plač in porazdelitev plač
Splošna rast plač
Raven in razvoj produktivnosti dela na nacionalni ravni na dolgi rok.
Zakon ni jasen, kako se ti vidiki merijo in kako se upoštevajo pri vladni odločitvi o določanju minimalne plače. Zakon prav tako omenja, da se bodo ocenjevanja izvajala glede socialnega in ekonomskega vpliva politike minimalne plače ter da bodo ta upoštevana pri določanju minimalne plače. V skladu z Zakonom 283/2024 naj bi bila določitev minimalne plače osnovana na analizah 'raziskovalnega inštituta, specializiranega za analizo in oceno vpliva politik trga dela'; Ta raziskovalni inštitut bi moral izvesti oceno vpliva in, kot je razumljeno, zagotoviti analize kriterijev za določanje minimalne plače. Zakon prav tako določa, da je zakonsko določena minimalna plača po 'približni' (orientativ v romunščini) referenčni ravni '47 %–52 % povprečne plače'.
Povprečna plača, ki jo upoštevamo, ni osnovna plača; Vključuje vse elemente plače, kot se izračuna na osnovi polnega delovnega časa. To ni izrecno zapisano v zakonu, vendar tako institucije, pristojne za zagotavljanje podatkov (Nacionalni inštitut za statistiko in Nacionalna komisija za strategijo in prognozo), izračunavajo povprečno plačo.
Vladna odločba 35/2025 omenja dva kriterija za zvišanje minimalne plače: napovedano inflacijo in napovedano rast realne produktivnosti dela. Vsako leto se minimalna plača poveča za odstotek teh dveh kazalnikov. Če je znesek pod 1 %, se formula ne upošteva in minimalna plača se ne zviša. To prav tako pomeni, da ga ni mogoče znižati v nominalnih vrednostih, glede na formulo. Minimalna plača, ki izhaja iz uporabe formule, naj znaša vsaj 47 % predvidene povprečne letne plače. Če je posledična minimalna plača nižja od 52 % povprečne plače, odločitev določa, da lahko socialni partnerji izpogajajo dodatno zvišanje v Nacionalnem tripartitnem svetu za socialni dialog.
Zakon kot približne vrednosti navaja obdobje 47–52 % povprečne plače. Trenutni okvir za določanje minimalne plače ne določa konkretnega postopka za oceno ustreznosti. Zakon 174/2020, ki naj bi primerjal minimalno plačo z dostojno plačo, ne deluje.
Minimalna plača je univerzalno zavezujoča, skladno s členom 164 Delovnega zakonika. Vsi zaposleni so zavarovani.
Ni pravne možnosti, da bi zaposleni s polnim delovnim časom zaslužil manj od minimalne plače. Edina možnost, da zaposleni zasluži manj od minimalne plače, je delo s krajšim delovnim časom. Za zaposlene s krajšim delovnim časom se minimalna plača izračuna tako, da se število opravljenih ur na mesec pomnoži z minimalno urno postavko, določeno v najnovejši vladni odločitvi.
Kot odgovor na znatno povečanje števila zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo, je vlada uvedla spremembo delovnega zakonika (člen 164), ki določa, da lahko zaposleni prejema minimalno plačo le za prvih 24 mesecev posamezne pogodbe o delu. Ta politika velja od 1. januarja 2022, njeni učinki pa še niso ocenjeni.
Višje minimalne plače so zakonsko določene za gradbeni sektor, do nedavnega pa so obstajale tudi v kmetijstvu in prehrambeni industriji. Višja minimalna plača za gradbeništvo je bila uvedena januarja 2019 (Vladni izredni odlok 114/2018, člen 71), medtem ko je za kmetijstvo in živilsko industrijo v veljavi od junija 2022 (Zakon 135/2022, člen III). Tehnično gledano se ti obravnavajo ločeno od zakonsko določene minimalne plače. Njihova uvedba je bila upravičena z domnevno potrebo po nadaljevanju podpore dejavnosti v teh sektorjih in izogibanju morebitnim negativnim posledicam za nacionalno gospodarstvo. V zadnjih letih so bile višje minimalne plače v kmetijstvu in prehrambeni industriji postopoma ukinjene: niso bile zvišane v skladu z nacionalno minimalno plačo, ki jih je na koncu presegla. Na videz ima vlada enake namene tudi za gradbeni sektor, kjer minimalna plača ni bila zvišana od leta 2023. Te višje sektorske minimalne plače so bile sprva podprte z oprostitvami socialnih prispevkov, vendar od 1. januarja 2025 to ni več tako, socialni prispevki pa se v celoti izplačujejo za plače v gradbenem sektorju.
Vladne odločitve, ki določajo minimalno plačo, jo običajno določajo kot mesečne in urne postavke, prav tako pa določajo 'normalno' število oddelanih ur na mesec — na primer za leto 2026 je to 166,667 ur na mesec; To se spreminja iz leta v leto glede na število zakonitih delovnih dni. Za zaposlene s polnim delovnim časom se običajno uporablja mesečna postavka, urna postavka pa se večinoma uporablja za pomoč pri izračunih za zaposlene s krajšim delovnim časom. Zaposleni z minimalno plačo prejmejo 12 izplačil na leto, kar ustreza vsakemu mesecu v letu.
Minimalna plača je pravno opredeljena kot osnovna plača (členi 164 in 165 Zakona o delu), zato ne more vključevati nobenih bonusov ali drugih elementov. Prav tako ni možnosti za odbitke, kar je izrecno prepovedano v Delovnem zakoniku (členi 164 in 165). Popolno pravno ime za minimalno plačo v Romuniji je 'državna osnovna bruto minimalna plača, ki je zagotovljena za plačilo' (salariul de bază minim brut pe țară garantat în plată).
Po 165. členu Zakona o delu za zaposlene, katerih delodajalec po kolektivni ali individualni pogodbi zagotavlja hrano, nastanitev ali druge storitve, znesek denarja za opravljeno delo ne sme biti nižji od minimalne bruto plače na državo, ki jo določa zakon.
Od leta 2025 je Nacionalni inštitut za znanstvene raziskave na področju dela in socialne zaščite (Institutul Național de Cercetare Științifică în Domeniul Muncii și Protecției Sociale, INCSMPS) pozvan, da vsako leto izvede oceno vpliva zvišanja minimalne plače, ki služi kot vhod za vladno politiko minimalne plače. Poročilo ni javno dostopno. Občasne raziskave so redke.
Letno posodobitev dostojne plače po Zakonu 174/2020 neodvisno objavlja Friedrich Ebert Stiftungopens in new tab.
Blocul Național Sindical (2024), Transpunerea în România a Directivei 2041/2022 privind salariile minime adecvatePDFopens in new tab, Bukarešta.
Confederația Patronală Concordia (2024), Politica salariului minim în Româniaopens in new tab, Bukarešta.
Guga, S. (2021), Salariul minim și traiul minim decent,PDFopens in new tab Bukarešta.
Confederația Patronală Concordia and Consilium Policy Advisers Group (2020), Considerații asupra politicii salariului minim în RomâniaPDFopens in new tab, Bukarešta.
Frank Heemskerk, Liviu Voinea in Alexandra Cojocaru (2018), Razbijanje mita: vpliv zvišanja minimalne plače: izkušnje Romunijeopens in new tab, Washingtona.
Cristian Socol in Marius Marinas (2017), Salariul minim ca instrument de politici publice – pro sau contra?PDFopens in new tab, Bukarešta.
