&w=3840&q=90)
Minimalna plača na Slovaškem
Ta profil opisuje, kako so minimalne plače regulirane in določene na Slovaškem. Lahko ga beremo kot ozadje za letno serijo Eurofoundovih pregledov določanja minimalne plače. Na Slovaškem je bila minimalna plača (minimálna mzda) prvič uvedena januarja 1991, ko so socialni partnerji, zastopani v nacionalnem tripartitnem svetu za socialno-gospodarski sporazum (prvo srečanje je bilo 31. oktobra 1990), z vlado podpisali Splošni sporazum za leto 1991. Od leta 1992 je minimalna plača določena kot zakonsko določena minimalna plača.
Zakonodaja o minimalni plači je bila bistveno spremenjena z Zakonom št. 663/2007 (z učinkom od 1. februarja 2008). Minimalna plača velja od 1. januarja do 31. decembra koledarskega leta. Raven minimalne plače za naslednje leto je določena kot veljavna minimalna plača, pomnožena z indeksom uradne letne rasti povprečne nominalne mesečne plače v gospodarstvu v letu pred letom, ko je minimalna plača določena. Zakon je uvedel tudi socialni dialog kot novo orodje za določanje ravni minimalne plače. Obdobje, v katerem lahko socialni partnerji pogajajo in se dogovorijo o minimalni plači za naslednje leto, traja najkasneje od 1. aprila do 15. julija. Vendar pa socialni partnerji redko dosežejo dogovor (čeprav je bil ta izjemno dosegljiv pred kratkim, leta 2022). Zakonsko minimalno plačo je mogoče zvišati v kolektivnih pogodbah.
Ta zakon je bil spremenjen z Zakonom št. 375/2019 o minimalni plači, ki velja od 1. januarja 2020. Uvedel je nov mehanizem samodejne indeksacije minimalne plače. Zakon št. 294/2020, ki velja od 1. januarja 2021, je znižal prvotnih 60 % povprečne nominalne mesečne plače na 57 % in uvedel spremembe v mehanizmu določanja zakonsko določenih minimalnih plač, ki veljajo za šest ravni zahtev po zaposlovanju. Zakon št. 289/2024 o minimalni plači je spremenil referenčno vrednost za določitev minimalne plače, z učinkom od 1. januarja 2025. To je spet 60 % povprečne nominalne mesečne plače.
Po Zakonu št. 663/2007 §7 lahko predstavniki socialnih partnerjev pogajajo in odločajo o višini minimalne plače za naslednje leto. Trenutno naslednje najvišje organizacije socialnih partnerjev sodelujejo v dvostranskih pogajanjih na nacionalni ravni.
Kar zadeva organizacije delodajalcev:
Zveza združenj delodajalcev Slovaške republike (AZZZ SR)
Nacionalni sindikat delodajalcev (RUZ)
Združenje industrijskih sindikatov in prometa (APZD)
Združenje mest in skupnosti Slovaške (ZMOS)
Sindikate zastopajo:
Konfederacija sindikatov Slovaške republike (KOZ SR)
Skupni sindikati Slovaške (SOS)
Če socialni partnerji do zakonskega roka ne dosežejo dogovora o minimalni plači, je raven minimalne plače predmet tripartitnih posvetovanj z vlado v Gospodarskem in socialnem svetu (HSR)opens in new tab
Za oceno ustreznosti minimalne plače na Slovaškem naj bi MPSVR SR ustanovil Komisijo za minimalno plačo (Zakon št. 289/2024, člen I §8b).
Zakonski rok za dvodelna pogajanja med socialnimi partnerji je 15. julij koledarskega leta (Zakon št. 663/2007, §7). Ko socialni partnerji sami ne dosežejo dogovora, se posvetovanja nadaljujejo na tripartitnem HSR, v katerem sodelujejo najvišje organizacije socialnih partnerjev, AZZZ SR, RUZ, APZD, ZMOS, KOZ SR in SOS ter vlada. Ko se socialni partnerji ne morejo dogovoriti o višini minimalne plače, bi moralo Ministrstvo za delo, socialne zadeve in družino (MPSVR SR) predlagati njeno višino. Vlada upošteva predlog MPSVR SR in odloči o zakonsko določeni minimalni plači za naslednje leto. Odločitev je objavljena v vladnem ukazu ali v Informaciji MPSVR SR (od leta 2022). Minimalna plača začne veljati 1. januarja in velja za celotno koledarsko leto. V skladu z Zakonom št. 289/2024, člen I §8a, bo MPSVR ocenjeval ustreznost minimalne plače vsaj enkrat na štiri leta. Komisija za minimalno plačo bo pripravila oceno. Velja od 15. novembra 2024, vendar konkretni datumi še niso določeni.
Po veljavni zakonodaji, §8, ki velja od 1. januarja 2025, je referenčna vrednost za določitev minimalne plače za naslednje leto 60 % povprečne nominalne mesečne plače v gospodarstvu v letu pred letom, ko je minimalna plača določena. Zakon št. 663/2007 je prav tako priporočal upoštevanje razvoja cen za potrošnike, zaposlenosti in minimalnega preživetja.
Za oceno ustreznosti minimalnih plač – vsakih štiri leta – v skladu z Zakonom št. 289/2024, člen I §8a, bo MPSVR upošteval izbrane minimalne elemente. Na primer, stopnja rasti plač in kupna moč zakonsko določene minimalne plače. Kot referenčno vrednost se uporablja 50 % povprečne nominalne mesečne plače zaposlenega na Slovaškem v posameznem letu.
Minimalna plača je univerzalno zavezujoča za vse zaposlene v zasebnem in javnem sektorju (čeprav so plače v javnem sektorju dodatno urejene z drugimi zakoni). Po Zakonu o delu št. 311/2001 je delodajalec dolžan zagotoviti zaposlenemu, katerega plačilo ni urejeno s kolektivno pogodbo, plačo vsaj v višini minimalne plače, ki ustreza stopnji povpraševanja po delovnih mestih (glej naslednji razdelek). V kolektivnih pogodbah dogovorjene plače ne smejo biti nižje od zakonsko določene minimalne plače.
Te minimalne plače, povezane s povpraševanjem po delovnih mestih, ne veljajo za zaposlene, ki prejemajo plačo v javnem sektorju, vendar njihova plača ne sme biti nižja od zakonsko določene minimalne plače.
Zakon o delu - Zakon št. 311/2001opens in new tab
Različice zakonsko določenih minimalnih plač Zakon št. 663/2007 je izrecno omenil podstopnje minimalne plače glede na šest ravni/lestvic zahtev po delovnih mestih, opredeljenih v Zakonu o delu – Zakonu št. 311/2001, § 120/4, z dopolnitvami. Posamezne ravni so določene z naslednjimi indeksi:
za prvo raven je to 1,0, torej zakonsko določena mesečna minimalna plača (SMW)
za drugo stopnjo je to 1,2 SMW
za tretjo stopnjo je to 1,4 SMW
za četrto stopnjo je to 1,6 SMW
za peti nivo je to 1,8 SMW
za šesto stopnjo je to dvojni SMW
Značilnosti delovnih mest po posameznih ravneh zahtev so na voljo v Prilogi 1 k Zakonu o delu.
Delodajalci že dolgo zahtevajo ukinitev teh višjih minimumov, vlada pa je spremenila način, kako so ti pogoji določeni. Od 1. januarja 2021 je po Zakonu št. 294/2020 o minimalni plači prva raven enaka zakonsko določeni mesečni minimalni plači, vse ostale ravni pa se izračunavajo po posebni formuli, v kateri se, razen indeksov, upošteva raven minimalne plače v letu 2020. Te spremembe so povzročile letno relativno znižanje vsote minimalnih plač za ravni od dva do šest v primerjavi s stopnjo za prvo stopnjo: na primer leta 2019 je bila zakonsko določena minimalna plača 520 €, za šesto stopnjo pa 1.040 € (torej natanko dvakratnik zakonsko določene minimalne plače); Leta 2023 je bila zakonsko določena minimalna plača 700 €, medtem ko je bila stopnja za šesto stopnjo 1.280 € (torej le 1,83-kratnik zakonsko določene minimalne plače). Leta 2026 ta stopnja predstavlja le 1,63-kratnik zakonsko določene minimalne plače.
V skladu z Zakonom št. 663/2007, člen 2, je minimalna plača določena tako mesečno kot na uro. Mesečna minimalna plača je določena z vladnim ukazom za 40 ur dela na teden, urna postavka pa predstavlja 1/174 mesečne minimalne plače. Zaposleni so upravičeni do 12 mesečnih izplačil minimalne plače. Zaposleni, ki delajo s krajšim delovnim časom, so upravičeni do plače v skladu z minimalno urno postavko.
Po delovnem zakoniku, §120, zakonsko določena minimalna plača ne vključuje nobenih sestavin plače, npr. bonusov, dodatkov.
Od 1. junija 2023 se po spremembah Zakona o delu - Zakon št. 1/2023 izračun nekaterih dodatkov/bonusov za plačo (npr. za nočno in vikend delo) ponovno temelji na vrednosti zakonsko določene minimalne plače. Primeri:
Višje bonuse je mogoče doseči v kolektivnih pogodbah. Če se delo redno izvaja ob sobotah ali nedeljah, se lahko nižji bonusi dogovorijo v individualnih pogodbah o zaposlovanju ali kolektivni pogodbi. Vendar mora biti vsaj 45 % oziroma 90 % minimalne urne plače. Če se večina dela opravi ponoči, dogovorjeni bonusi ne smejo biti nižji od 35 % minimalne urne plače.
Državni organi, Ministrstvo za delo, socialne zadeve in družino ter Nacionalni inšpektorat za delo (NIP) redno objavljajo poročila o zakonsko določenih minimalnih plačah, vključno z njihovimi podstopnjami glede na posamezne ravni zahtev po delovnih mestih. Poleg državnih organov sp platy.sk let redno zagotavlja tudi informacije o minimalnih plačah. Primeri:
Ministrstvo za delo, socialne zadeve in družino: Informacije o minimalnih plačahopens in new tab
Minimala mzda v roku 2020: praktické informácie, ktoré sa vám zíduopens in new tab
Minimala mzda v roku 2022 podľa stupňov náročnostiopens in new tab
Minimala mzda a minimale mzdové nároky v roku 2023opens in new tab
Minimala mzda a minimale mzdové nároky v roku 2024opens in new tab
Minimala mzda a minimale mzdové nároky v roku 2025opens in new tab
Minimala mzda a minimale mzdové nároky v roku 2026opens in new tab
Chovanculiak, R. (2019), Co (ne)vieme o minimalnej mzde, INNES (3/2019).PDFopens in new tab
Ďuriš, S. (2022), Hrubá a čistá minimálna mzda v roku 2023 (daň, odvody, cena práce), Podnikajte.skopens in new tab, 12. avgust 2022.
Tkacova, A., Gavurova, B., Melasova, K. in Snopko, P. (2022), Brezposelnost v kontekstu koncepta minimalne plače na SlovaškemPDFopens in new tab, podjetništvo in vprašanja trajnosti, 2022, letn. 10, št. 1.
Inštitút zaposlenosti (2023), Minimálna mzdaopens in new tab.
Konfederacija sindikatov (2023), Zvezi minimálnej mzdy nie je mogoče prehliadaťopens in new tab, sporočilo za javnost 4. septembra 2023.
Konfederácia odborových zväzov Slovenskej republiky (2024), Minimálna mzda na Slovensku -2024. Odmeňovanie v 21. storočí v kontexte protiargumentov a mýtov.PDFopens in new tab Klientske centrum odborov, september 2024
TREND.sk (2024), Zamestnávatelia súhlasili s vyššou minimálnou mzdou, ale žiadajú zmenu pri príplatkochopens in new tab.
extraplus (2023), Anylýza: Minimálna mzda na Slovensku nezabezpečuje dôstojný životopens in new tab.
Odborový zväz KOVO (2024), Minimálna mzda a zvýhodnenia v smislu Zákonníka práce 01.01.2025.opens in new tab
