Minimalna plača v Sloveniji
Information for this page was compiled during December 2025 and early 2026. Most Member States had already transposed the EU minimum wage directive at this point. Those that had not yet fully completed transposition or where the information was not yet publicly available include Bulgaria, Cyprus, Luxemburg, Poland and Portugal. These profiles will be updated consecutively as the information becomes available. Users are invited to contact our experts on minimum wage if they are aware of changes.
Ta profil opisuje, kako so minimalne plače regulirane in določene v Sloveniji. Lahko ga beremo kot ozadje za letno serijo Eurofoundovih pregledov določanja minimalne plače. Slovenija ima zakonsko minimalno plačo (minimalna plača), ki je splošno veljavna.
Po slovenskem Zakonu o minimalni plači (4. in 6. člena) je treba pred določitvijo minimalne plače in njene letne indeksacije posvetovati socialne partnerje (organizacije delodajalcev in sindikate). Posvetovanja običajno potekajo znotraj uveljavljenega tripartitnega foruma, Gospodarskega in socialnega sveta (ESS).
Delodajalske organizacije, zastopane v ESS, so Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS), Gospodarsko-industrijska zbornica Slovenije (GZS), Obrtna in mala podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Združenje delodajalcev v obrti in malih podjetjih Slovenije (ZDOPS) ter Slovenska gospodarska zbornica (TZS).
Sindikati, zastopani v ESS, vključujejo Združenje svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacijo sindikatov Slovenije PERGAM, Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije, Konfederacijo novih sindikatov Slovenije - INDEPENDENCE, Slovensko zvezo sindikatov SOLIDARNOST in Konfederacijo sindikatov javnih služb Slovenije (KSJS).
Posvetovanja se lahko izvajajo tudi ad hoc na povabilo Ministrstva za delo, ne nujno prek ESS (v tem primeru so povabljeni socialni partnerji običajno člani ESS).
V skladu s 6. členom (5) Direktive (EU) 2022/2041 o ustreznih minimalnih plačah je bil Gospodarski in socialni svet (ESS) septembra 2024 formalno določen kot posvetovalni organ, odgovoren za svetovanje o vprašanjih, povezanih z zakonsko določenimi minimalnimi plačami, za namen izvajanja Direktive. Ta oznaka je nadaljevala obstoječo prakso, saj je ESS že služil kot glavni tripartitni svetovalni forum, brez sprememb v njegovi sestavi ali pravilih postopka.
Raven minimalne plače se določa glede na minimalne življenjske stroške. Po Zakonu o izplačilih socialne pomoči (ZSVarPre, člen 8) mora ministrstvo, pristojno za socialno blaginjo, določiti minimalne življenjske stroške z uporabo primerljive metodologije vsaj vsakih šest let.
Primerljiva metodologija je bila opredeljena leta 2009 v raziskavi o minimalnih življenjskih stroških (Stropnik et al., 2009). Temelji na prejšnjih raziskavah na isto temo, zlasti na raziskavah Stanovnika in Stropnika (1998). Nato je bila ponovno uporabljena leta 2017 (Stropnik et al., 2017). Metodologija temelji na Engelovem zakonu, ki pravi, da je dobrobit gospodinjstev mogoče sklepati iz deleža porabe hrane v skupni porabi gospodinjstev (Stropnik, 1997). Najnovejši izračun minimalnih življenjskih stroškov je bil izveden leta 2025 in objavljen v poročilu Inštituta za ekonomske raziskave (Kump et al., 2025).
Minimalna plača se običajno prilagodi enkrat letno. Določa ga minister, pristojen za delo, po posvetovanju s socialnimi partnerji. Čeprav so ta posvetovanja zakonsko obvezna, njihovi izidi niso zavezujoči, saj se minister lahko oddalji od predlogov socialnih partnerjev. Prilagojena minimalna plača je objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije najkasneje do 31. januarja tekočega leta in velja retroaktivno za delo, opravljeno od 1. januarja naprej.
Zakon o izplačilih socialne pomočiopens in new tab (ZSVarPre, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk in 84/23 – ZDOsk-1)
Stanovnik, T. in Stropnik, N. (1998). Raziskava o minimalnih življenjskih stroških (Študija o minimalnih življenjskih stroških). Inštitut za ekonomske raziskave, Ljubljana.
Stropnik, N. (1997). Revščina v Sloveniji: posledica ekonomske tranzicije (Revščina v Sloveniji: posledica gospodarske tranzicije). Končno poročilo raziskovalnega projekta, financiranega iz sheme podpore raziskavam programa za podporo visokemu šolstvu. Ljubljana.
Stropnik, N., Gregorič, M., Gabrijelčič Blenkuš, M., Rozman, U., Bočkaj, B. in Dobrila, I. (2009). Minimalni življenjski stroški (minimalni življenjski stroški). Inštitut za ekonomske raziskave, Ljubljana.
Stropnik, N., Gregorič, M., Gabrijelčič Blenkuš, M., Robnik, M. in Švab, A. (2017). Minimalni življenjski stroški (minimalni življenjski stroški). Inštitut za ekonomske raziskave, Ljubljana.
Stropnik, N. (2022). Minimalni življenjski stroškiPDFopens in new tab (minimalni življenjski stroški). Inštitut za ekonomske raziskave, Ljubljana.
Kump, N., Bartolj, T., Gregorič, M., Škrlj, M., Fajdiga Turk, V., Valenčič, E. in Gabrijelčič Blenkuš, M. (2025). Izračun minimalnih življenjskih stroškov: končno poročilo o izračunuPDFopens in new tab (Calculation of minimum living costs: final report). Inštitut za ekonomske raziskave, Ljubljana.
Zakonski okvir za določanje minimalne plače v Sloveniji združuje letno indeksacijo inflacije z izrecno omembo minimalnih življenjskih stroškov.
Zakon o minimalni plači določa, da je bruto minimalna plača določena glede na minimalne življenjske stroške. Neto minimalna plača mora biti določena v razponu od 120 % do 140 % minimalnih življenjskih stroškov, ki se izračunavajo vsaj vsakih šest let. Poleg tega zakon določa, da se minimalna plača letno prilagaja vsaj v skladu z inflacijo prejšnjega leta (december prejšnjega leta / december leta pred tem). Zato se poleg letne indeksacije glede na potrošniške cene prilagodi tudi minimalna plača, da se zagotovi skladnost z merilom minimalnih življenjskih stroškov. Zakon prav tako omogoča upoštevanje splošnih trendov plač, gospodarskih razmer ali gospodarske rasti ter trendov zaposlovanja. Vendar ti dejavniki niso opredeljeni zavezujoče, prav tako njihova upoštevanje ni obvezno.
Čeprav je indeksacija glede na inflacijo v veljavi od sprejetja Zakona o minimalni plači leta 2010, je bila izrecna omemba minimalnih življenjskih stroškov uvedena z amandmaji, sprejetimi leta 2018, in je v veljavi od leta 2021. Od takrat ni bilo uvedenih nobenih bistvenih sprememb v določanju minimalne plače.
Criterion | How is this defined/operationalised? | Regulation or practice |
Growth in consumer prices | Year-on-year growth in consumer prices in December of the previous year. | Minimum Wage Act (Official Gazette, number 13/10, 92/15 in 83/18, art. 3(2) and 5). |
Overall wage growth | Not specifically defined | Minimum Wage Act (Official Gazette, number 13/10, 92/15 in 83/18, art. 3(2)). |
Economic conditions /economic growth | Not specifically defined | Minimum Wage Act (Official Gazette, number 13/10, 92/15 in 83/18, art. 3(2)). |
Employment growth | Not specifically defined | Minimum Wage Act (Official Gazette, number 13/10, 92/15 in 83/18, art. 3(2)). |
Za oceno ustreznosti ni enotne indikativne številčne referenčne vrednosti. V Sloveniji je ocena ustreznosti predvsem osnovana na izračunu minimalnih življenjskih stroškov, ki predstavljajo glavni nacionalni kazalnik določanja minimalne plače. Za podporne in kontekstualne namene se lahko upoštevajo tudi merila, kot sta 60 % mediane plače in 50 % povprečne plače. Vendar ti kazalniki niso zavezujoči in imajo sekundarno vlogo v primerjavi z minimalnimi življenjskimi stroški.
Minimalna plača velja za vse zaposlene s formalno pogodbo o zaposlitvi brez izjem. Za zaposlene s krajšim delovnim časom se minimalna plača izračuna sorazmerno.
Zakonodaja predvideva enotno zakonsko minimalno plačo. Za določene kategorije zaposlenih ni podminimalnih ali višjih stopenj. Minimalna plača je enaka za vse zaposlene s polnim delovnim časom.
Minimalna plača je mesečni znesek, ki ga prejme zaposleni, ki dela polni delovni čas na podlagi formalne pogodbe o zaposlitvi. Polni delovni čas je običajno določen na 40 ur na teden; vendar pa se krajši delovni čas (tj. 36–39 ur) lahko obravnava kot enakovreden polnemu delovnemu času, kadar to določa zakon ali kolektivne pogodbe. Zaposleni so upravičeni do 12 mesečnih plačil na leto. Poleg tega so delodajalci zakonsko dolžni plačevati obvezni letni dopust. Specifični zneski za dopust so določeni s sektorskimi kolektivnimi pogodbami; Kadar ti dogovori določajo višje zneske, morajo delodajalci spoštovati te določbe. V skladu z Zakonom o delovnem razmerju dopust ne sme biti nižji od zakonsko določene minimalne plače in mora biti izplačan najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Od decembra 2025 so zaposleni upravičeni do nove zakonske ugodnosti – zimskega dodatka – ki znaša 50 % zakonsko določene minimalne plače.
Z dopolnitvijo Zakona o minimalni plači, ki je začela veljati 1. januarja 2016, je bila definicija minimalne plače posodobljena. Poleg nadurnega plačila so bili trije dodatni dodatki, povezani z neugodnim delovnim časom, izrecno izključeni iz minimalne plače; Ne štejejo se v minimalno plačo, vendar morajo biti plačani poleg nje. Ta dodatna plačila so bila dodatek za nočno delo, nedeljsko delo in dodatek za delo ob praznikih in zakonsko določenih prostih dneh. Dodatna sprememba, ki je začela veljati 1. januarja 2020, je izključila vse preostale dodatke iz definicije minimalne plače. Ta nadomestila določajo zakoni, drugi predpisi ali kolektivne pogodbe, prav tako pa tudi del plače, povezan z uspešnostjo, in plačilo za poslovno uspešnost, kot je dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Dopustni in zimski dodatki prav tako ne štejejo v minimalno plačo. Zaposleni so upravičeni do teh dodatkov enkrat letno, kot določa zakon.
V Sloveniji ni objavljenih rednih nacionalnih poročil o določanju minimalne plače. Vendar je Inštitut za ekonomske raziskave pripravil vrsto študij o ocenah minimalnih življenjskih stroškov, ki predstavljajo pomembno referenčno točko za določanje ravni in ustreznosti minimalne plače v Sloveniji. Najnovejša študija Kump et al. (2025) je podala posodobljene ocene na podlagi uveljavljene nacionalne metodologije. Spodaj je seznam prejšnjih poročil ali sorodnih analiz o izračunu minimalnih življenjskih stroškov.
Stanovnik, T. in Stropnik, N. (1998). Raziskava o minimalnih življenjskih stroških (Študija o minimalnih življenjskih stroških). Inštitut za ekonomske raziskave, Ljubljana.
Stropnik, N. (1997). Revščina v Sloveniji: posledica ekonomske tranzicije (Revščina v Sloveniji: posledica gospodarske tranzicije). Končno poročilo raziskovalnega projekta, financiranega iz sheme podpore raziskavam programa za podporo visokemu šolstvu. Ljubljana.
Stropnik, N., Gregorič, M., Gabrijelčič Blenkuš, M., Rozman, U., Bočkaj, B. in Dobrila, I. (2009). Minimalni življenjski stroški (minimalni življenjski stroški). Inštitut za ekonomske raziskave, Ljubljana.
Stropnik, N., Gregorič, M., Gabrijelčič Blenkuš, M., Robnik, M. in Švab, A. (2017). Minimalni življenjski stroški (minimalni življenjski stroški). Inštitut za ekonomske raziskave, Ljubljana.
Stropnik, N. (2022). Minimalni življenjski stroškiPDFopens in new tab (minimalni življenjski stroški). Inštitut za ekonomske raziskave, Ljubljana.
Kump, N., Bartolj, T., Gregorič, M., Škrlj, M., Fajdiga Turk, V., Valenčič, E. in Gabrijelčič Blenkuš, M. (2025). Izračun minimalnih življenjskih stroškov: končno poročilo o izračunuPDFopens in new tab (Calculation of minimum living costs: final report). Inštitut za ekonomske raziskave, Ljubljana.
Bobovnik, A., & Franca, V. (2023). Kako regulirati minimalno plačo v luči sodobnih družbenih sprememb: študija primera Slovenijeopens in new tab. Stanovnistvo, 61(2), 145–166.
Kajzer, A. in Rogan, D. (junij 2022). Trendi plač v državah EU v obdobju 2015–2021opens in new tab. Inštitut za makroekonomsko analizo in razvoj (IMAD).
Laporšek, S. in Vodopivec, M. (2020). Gospodarski učinki minimalne plače v Slovenijiopens in new tab. V: Woźniak-Jęchorek, B., in Pilc, M. (ur.), Institucije trga dela in produktivnost: uporaba delovne sile v srednji in vzhodni Evropi (1. izdaja), Routledge, London, str. 212–236.
Laporšek, S., Vodopivec, M. in Vodopivec M. (2021). Zmanjševanje plačne neenakosti z zvišanjem minimalne plače v Slovenijiopens in new tab. International Journal of Sustainable Economy, letn. 13, št. 3, str. 306–321.
Müller, T. (2024), Zora nove dobe? Vpliv Evropske direktive na ustrezne minimalne plače v letu 2024.PDFopens in new tabPriporočilo politike 2024.02. Evropski inštitut za sindikate (ETUI), Bruselj.
Müller, T. (2025). Tukaj prihaja sonce: Formalna transpozicija in politični vpliv Evropske direktive o ustreznih minimalnih plačah v EU.opens in new tab 2025.04. Evropski inštitut za sindikate (ETUI), Bruselj.
Perko, M. in Rogan, D. (2025). Minimalna plača – kdo jo prejema, kdo izplačuje in kako vpliva na ostale plačePDFopens in new tab (Minimalna plača – kdo jo prejema, kdo jo plačuje in kako vpliva na druge plače). Kratke analize (2025/8). Inštitut za makroekonomsko analizo in razvoj (IMAD), Ljubljana.
Poje, A. (2019), Uvedba 'mesečne dostojne plače' v Slovenijiopens in new tab. Prenos: Evropski pregled dela in raziskav, 25(3), 335-350.
Poje Rožič, A. (2025). Kolektivno pogajanje in režim minimalne plače v SlovenijiPDFopens in new tab. Evropski inštitut za sindikate (ETUI), Bruselj.
Rogan, D. (2020). Minimalna plača v Sloveniji v obdobju krize in gospodarske rastiPDFopens in new tab. Inštitut za makroekonomsko analizo in razvoj.
