Skoči na glavno vsebino
Ta stran je strojno prevedena. Oglejte si izvirno različico v angleščini in jezikovno politiko agencije Eurofound.
Tema
Nazadnje posodobljeno: 14 April 2026

Zaupanje

Družbeno ali medosebno zaupanje se nanaša na zaupanje med posamezniki, medtem ko je zaupanje v institucije opredeljeno kot zaupanje v državne organizacije (parlament, vlada, policija ali sodišča) ali nedržavne organizacije (mediji, nevladne organizacije, cerkve ali korporacije). Zaupanje v ljudi in institucije je dejavnik pri določanju kakovosti družbe, je močan kazalnik blaginje na ravni posameznika in družbe ter je glavna skrb javnosti našega časa. Ko se družba spreminja, napetosti, udeležba, vključenost skupnosti in vloga vlade vplivajo na raven zaupanja.

Najnovejše vsebine na to temo so navedene spodaj.

14 April 2026
Evropska raziskava delovnih pogojev 2024 – Poudarki
Ta digitalna zgodba predstavlja poudarke iz preglednega poročila Evropske raziskave delovnih pogojev 2024. Raziskuje ključne ugotovitve iz vsakega poglavja poročila, s poudarkom na evropski delovni sili, praksah na delovnem mestu, merjenju kakovosti delovnih mest, trendih skozi čas ter kakovosti delovnega življenja v EU.
Digitalna zgodba
14 April 2026
Evropska raziskava delovnih pogojev 2024: Pregledno poročilo
Zdaj v svoji osmi izdaji Evropska raziskava delovnih pogojev 2024 prikazuje spremembe v delovnem življenju v več kot treh desetletjih. Ta visokokakovostna, na verjetnosti temelječa raziskava zajema 35 evropskih držav, vključno z 27 državami članicami EU, Norveško, Švico, Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Severno Makedonijo, Kosovom in Srbijo. V okviru ankete je bilo izvedenih več kot 36.600 osebnih intervjujev, vsak v trajanju približno 45 minut.
Agnès Parent-Thirion+6
Vodilno poročilo
26 March 2026
Oblikovanje socialne in zaposlitvene prihodnosti Evrope
Evropska unija krmari skozi obdobje globokih preobrazb – od krize življenjskih stroškov do zelenih in digitalnih prehodov, demografskih sprememb ter geopolitične negotovosti. V središču odziva EU na te izzive stoji Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve Evropskega parlamenta. S 60 člani ima odbor osrednjo vlogo pri zagotavljanju pravičnih delovnih pogojev, močne socialne zaščite in enakih možnosti po vsej zvezi.
Mary McCaughey+1
Epizoda podkasta

Zaupanje v vse institucije in v vseh državah članicah se je med pandemijo še naprej zmanjševalo, pri čemer so tudi anketiranci, ki so prej izrazili višjo raven zaupanja, kot so ljudje na finančno varnem položaju, postali manj zaupanja. Necepljeni anketiranci poročajo tudi o veliko manjšem zaupanju v institucije kot tisti, ki so cepljeni, vrzel pa se je od leta 2021 povečala z oceno zaupanja 2,3 od 10 za necepljene anketirance v primerjavi s 5 za cepljene.

Družbeni mediji se pojavljajo kot ključni dejavnik upadanja zaupanja, s povprečno oceno zaupanja 3 od 10 za anketirance, ki uporabljajo družbene medije kot svoj najljubši vir novic, kar je veliko nižje od 4,2 za tiste, ki imajo raje tradicionalne medije. Za oblikovalce politik bo ključnega pomena, da se borijo proti širjenju napačnih informacij, da ne bi ogrozili stabilnosti Unije v prihodnjem obdobju.

Da bi preprečili, da bi tisti, ki jih je kriza najbolj prizadela, še bolj zaostajali, bodo morali oblikovalci politik sprejeti celosten pristop k zagotavljanju podpore. Če ne bo mogoče preprečiti nadaljnjega povečevanja neenakosti med državljani in med državami članicami, lahko še bolj spodkopamo zaupanje Evropejcev v njihove institucije in sprožimo politično nezadovoljstvo.

Za povrnitev zaupanja v vlade in EU bo bistvenega pomena razumevanje in obravnavanje potreb ljudi po krizi zaradi covida-19. Razprava o prihodnosti Evrope ima pomembno vlogo pri doseganju in prisluhnivanju pomislekom državljanov, zlasti ko si EU opomore od pandemije in se približa okolju prijaznejšemu – več digitalnega gospodarstva EU.

Ohranjanje zaupanja državljanov v nacionalne in evropske institucije mora ostati v središču pozornosti v času krize, saj je skladnost z ukrepi za obvladovanje COVID-19 močno odvisna od ravni zaupanja v institucije in znanstveno svetovanje. Povečanje ravni institucionalnega zaupanja, o katerem so poročali anketiranci, ki so prejeli podporne ukrepe, prav tako pošilja jasno sporočilo nacionalnim vladam in EU.

Vidiki zaupanja so zajeti v številnih raziskavah Eurofounda, v njegovih raziskavah in drugih raziskavah, povezanih z izboljšanjem življenjskih in delovnih razmer v EU.

Zaupanje in kakovost življenja

Eurofoundova evropska raziskava o kakovosti življenja (EQLS) preučuje raven zaupanja državljanov v javne institucije, kot so nacionalne vlade, pravni sistem, EU, novičarski mediji in policija. Zadnja raziskava EQLS 2016 je pokazala, da se kazalniki kakovosti družbe na splošno izboljšujejo , vključno z večjim zaupanjem v nacionalne institucije. Zlasti mladi (18–24 let) so zabeležili največje povečanje zaupanja v druge ljudi, kar morda kaže na novo kohorto, ki jo je gospodarska kriza po letu 2008 manj zaznamovala. 

Družbene spremembe, socialna kohezija in zaupanje

Eurofound je na podlagi podatkov EQLS preučil družbene spremembe in zaupanje v institucije. Pri določanju kakovosti družbe so bila upoštevana številna vprašanja. Kako gradimo zaupanje v naše institucije? Kaj poganja zaupanje? Kakšen je pomen negotovosti?

Raziskava, ki temelji na raziskavi EQLS, je proučevala tudi evropske družbe z vidika socialne kohezije, zlasti socialnih napetosti, socialne izključenosti, medosebnega zaupanja in sodelovanja v skupnosti. Analiziral je povezave med družbenimi značilnostmi (kakovostjo družbe) in blaginjo različnih družbenih skupin, pri čemer je preučil, kako so se stopnje družbenih napetosti v evropskih družbah spreminjale skozi čas (2003–2016).

COVID-19 in vpliv na zaupanje

Pandemija COVID-19 je kot najhujši gospodarski in socialni šok v živem spominu močno vplivala na kakovost življenja in dela ljudi, vključno z njihovim dojemanjem družbe okoli njih. Eurofoundova edinstvena e-raziskava Življenje in delo v EU je bila namenjena zajemanju najnujnejših sprememb in njihovega učinka, da bi pomagala oblikovati odziv na to krizo. Izvedeni so bili različni krogi raziskave, ki omogočajo primerjavo v različnih fazah življenja v pandemiji. Prilagoditev vprašanj EQLS se je del raziskave osredotočil na raven zaupanja ljudi v institucije, vključno z zdravstvenim sistemom, in optimizem glede prihodnosti.

Eurofound je julija 2022 objavil prve rezultate petega kroga e-raziskave. Temu je sledil skupni informativni pregled z Evropsko fundacijo za usposabljanje, ki je jeseni 2022 predstavil končne rezultate.

Eurofound je na podlagi podatkov iz e-ankete proučil, kako se je med pandemijo v letih 2020 in 2021 razvijalo zaupanje državljanov v institucije, vključno z nacionalnimi vladami, EU, znanostjo in mediji.

Inovacije, delovni pogoji in zaupanje

Eurofoundova evropska raziskava podjetij (ECS) preučuje zaupanje med vodstvom in zaposlenimi v evropskih podjetjih. Raziskava kaže, da je zaupanja vreden odnos med zastopanostjo zaposlenih in vodstvom v kombinaciji z neposredno udeležbo zaposlenih povezan z višjo stopnjo uspešnosti in dobrega počutja ter ustvarja pozitivno okolje za inovativno delovanje. Zaupanje je tudi pomemben element dobro delujočega socialnega dialoga na delovnem mestu za doseganje rezultatov, ki prinašajo koristi vsem. 

Evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS) kaže pozitivno povezavo med različnimi indeksi kakovosti delovnih mest in zaupanjem. Potrjuje, da so medsebojno zaupanje med vodstvom in zaposlenimi ter priznanje in dobro sodelovanje pomembni vidiki organizacijskega upravljanja, ki prinašajo pozitivne rezultate tako za organizacijo kot za njene delavce.

Zaupanje v javne institucije je pomemben predpogoj za izvajanje potrebne reforme politike. Kar zadeva ukrepe, ki lahko povečajo zaupanje v institucije, EU sprejema ukrepe za krepitev pravne države, ozaveščanje državljanov in boj proti dezinformacijam.

Med veliko recesijo leta 2008 se je zaupanje v institucije močno zmanjšalo, vendar se je v obdobju 2016–2017 raven zaupanja in socialne kohezije v EU na splošno okrepila, zaznana socialna izključenost se je zmanjšala, aktivno državljanstvo in državljanska udejstvovanje pa sta se povečala. Izboljševanje kakovosti javnih storitev je bilo najmočnejše gonilo krepitve zaupanja v institucije.

Ker je imel COVID-19 daljnosežne posledice, zaupanje v vlado in drug drugega še nikoli ni bilo bolj osrednje vprašanje. Ohranjanje zaupanja v institucije v teh težkih časih je ključnega pomena za zagotavljanje usklajenega, celovitega in učinkovitega odziva na pandemijo, rusko invazijo na Ukrajino ter oblikovanje prihodnosti EU.

To je izbor najpomembnejših ugotovitev v zvezi s to temo.

Raziskovalci agencije Eurofound zagotavljajo strokovno znanje in jih je mogoče kontaktirati za vprašanja ali poizvedbe medijev.

Daphne Ahrendt

Senior research manager
Social policies research

Daphne Ahrendt je višja vodja raziskav v enoti za socialno politiko pri Eurofoundu. Odkar se je leta 2013 pridružila Eurofoundu, je njeno delo zajemalo širok razpon področij socialne politike. Trenutno usklajuje Eurofoundove dejavnosti v zvezi z upravljanjem in razvojem raziskav ter vodi pripravo in analizo e-raziskav o covidu-19. Daphne ima več kot 20 let izkušenj kot raziskovalka pri mednarodnih raziskavah, pred tem pa je delala v enoti Eurobarometra pri Evropski komisiji in v Nacionalnem centru za družbene raziskave v Londonu, kjer je sodelovala pri mednarodnem programu družbenih raziskav. Daphne je magistrirala iz politike kazenskega pravosodja na London School of Economics in diplomirala iz političnih znanosti na državni univerzi v San Franciscu.

Ta razdelek omogoča dostop do vseh vsebin, ki so bile objavljene na to temo.

Flag of the European UnionThis website is an official website of the European Union.
European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions
The tripartite EU agency providing knowledge to assist in the development of better social, employment and work-related policies

All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.

See all EU institutions and bodies