Minimalna plača v Nemčiji

• Zakon o urejanju splošne minimalne plače (Zakon o minimalni plači)opens in new tab

• Poslovnik Komisije za minimalno plačoPDFopens in new tab z dne 21. januar 2025

• Odlok o prilagoditvi minimalne plače št. 5 z dne 9. septembra 2025PDFopens in new tab

• Zakon o kolektivnih pogodbahopens in new tab

• Zakon o razporejanju delavcevopens in new tab

• Zakon o začasni zaposlitviopens in new tab

Zakonsko določena minimalna plača je določena z ministrskim odlokom na predlog Komisije za minimalno plačo vsaki dve leti. Po Zakonu o minimalni plači (člen 4(2)) se Komisija za minimalno plačo imenuje vsakih pet let. Sestavljajo jo predsednik in trije člani vsake strani socialnih partnerjev. Predstavniki socialnih partnerjev in predsednik imajo glasovalne pravice. Dva dodatna svetovalna člana iz znanstvene skupnosti nimata glasovalne pravice pri odločitvah komisije. Predlagajo jih socialni partnerji, vendar morajo biti neodvisni od organizacij socialnih partnerjev (na primer, ne smejo biti zaposleni v raziskovalnih inštitutih, ki jih financira organizacija socialnih partnerjev). Zvezna vlada imenuje predsednika na skupni predlog krovnih organizacij delodajalskih organizacij in sindikatov. Komisijo za minimalno plačo podpira sekretariat z osmimi zaposlenimi. Sekretariat je nameščen pri Zveznem inštitutu za varnost in zdravje pri delu (BAUA) kot samostojna organizacijska enota, ki jo financira zvezna država (proračun za leto 2024 približno 1,36 milijona evrov). Podpira komisijo med drugim pri znanstveni oceni minimalne plače ter nudi informacije in nasvete zaposlenim in podjetjem.

• Informacije o delu Komisije za minimalno plačoopens in new tab - Mindestlohnkommission

Po Zakonu o minimalni plači (člen 9) Komisija za minimalno plačo vsaki dve leti junija sprejme sklep s predlogom za višino minimalne plače za naslednji dve leti, ki se začne januarja naslednjega leta. Člen 10 določa, da komisija odloča z navadno večino glasov prisotnih članov. Predsednik se najprej vzdrži glasovanja. Če resolucija nima večine, predsednik predlaga kompromis. Le če po razpravah o predlogu kompromisa še vedno ni večinskega glasovanja, predsednik glasuje. Komisija za minimalno plačo lahko organizira zaslišanja s krovnimi organizacijami delodajalskih organizacij in sindikatov, sektorskimi delodajalskimi organizacijami in sindikati, cerkvenimi organizacijami po javnem pravu, dobrodelnimi združenji, združenji, ki zastopajo gospodarske in socialne interese, ter drugimi, ki jih minimalna plača prizadene. Uporablja tudi informacije in strokovna mnenja zunanjih organov. Člen 9 nadalje določa, da mora Komisija predložiti pisne razloge za svojo odločitev in poleg resolucije predstaviti poročilo z oceno vpliva minimalne plače na zaščito delavcev, konkurenco, zaposlovanje v določenih panogah industrije in regijah ter produktivnost.

Po 11. členu, ko Komisija za minimalno plačo sprejme svojo resolucijo, vlada pripravi zakonski odlok za določitev minimalne plače. Po objavi osnutka odloka imajo družbeni partnerji in organizacije civilne družbe možnost, da v treh tednih predložijo pisna mnenja o osnutku. Vlada lahko nato spremeni prilagoditev minimalne plače, ki jo predlaga Komisija za minimalno plačo, zavezujočo za vse delodajalce in zaposlene z zakonsko uredbo brez soglasja Bundesrata (drugega zveznega zakonodajnega doma, ki zastopa nemške zvezne dežele (Bundesländer). Zvezna vlada lahko nespremenjeno uresniči le predlog Komisije za minimalno plačo in ne more določiti drugačnega zneska. Če odločitev ne bo uresničena, bo trenutna raven minimalne plače ostala.

V skladu s členom 9(2) Zakona o minimalni plači je Komisija za minimalno plačo pri določanju minimalne plače 'nato usmerjena z razvojem kolektivnih plač'. Podatki o kolektivnem razvoju plač izhajajo iz Indeksa kolektivno dogovorjenih plač (Tariflohnindex) Zveznega statističnega urada. Natančneje, v skladu z definicijo zakonske minimalne plače kot urne plače, se kot osnova uporabljajo kolektivni urni zaslužki.

Poleg tega Komisija za minimalno plačo odloča v skladu z istim členom 9(2) Zakona o minimalni plači v okviru celovite ocene naslednjih kriterijev:

• ustrezna minimalna raven zaščite za delavce

• ne ogroža zaposlovanja

• Pravični in učinkoviti pogoji konkurence

Od 21. januarja 2025 Poslovnik Komisije za minimalno plačo prav tako predvideva, da Komisija upošteva referenčno vrednost 60 % bruto mediane plače zaposlenih s polnim delovnim časom v skladu z direktivo EU o minimalni plači.

Pri izvajanju zgoraj navedenih pravnih meril za oceno primernosti zakonsko določenih prilagoditev minimalne plače Komisija za minimalno plačo preučuje razvoj nizkih plač pod in nad zakonsko določeno minimalno plačo, pri čemer uporablja podatke iz Strukturne raziskave zaslužkov (VSE) in Raziskav zaslužkov (VE), dopolnjene z ocenami četrtletne raziskave zaslužkov (VVE) in Socio-ekonomskega panela (SOEP). Komisija dodatno preverja skladnost z zakonsko določeno minimalno plačo na podlagi podatkov iz 'Finančnega nadzora neprijavljenega dela', enote v Generalni carinski direkciji, ki spremlja skladnost z minimalno plačo. Za preučitev vpliva minimalne plače na prejemanje socialnih prejemkov, zlasti minimalnih dohodkovnih ugodnosti na podlagi Socialnega zakonika II, komisija črpa podatke iz več statističnih podatkov Zvezne agencije za zaposlovanje.

Za zaposlovanje (vzhod/zahod; izključno zaposleni s krajšim delovnim časom; zaposleni, zavezani socialnim prispevkom (razen pripravnikov) z manjšo delno zaposlitev; zaposleni, ki so zavezani socialnim prispevkom (razen pripravnikov)) in podatke o brezposelnosti (vzhod/zahod; razdeljeno po spolu, starosti, narodnosti) Komisija uporablja podatke Zvezne agencije za zaposlovanje.

Komisija prav tako preučuje razvoj delovnega časa (Strukturna raziskava zaslužka (VSE); Ankete o zaslužku (VE); Socio-ekonomski panel (SOEP), ustanovni panel Inštituta za raziskave zaposlovanja (IAB), anketa o delovnem času Zveznega inštituta za varnost in zdravje pri delu (BAuA), prosta delovna mesta za analizo ponudbe in povpraševanja po delovni sili (statistika Zvezne agencije za zaposlovanje; IAB Job Survey), razvoj glede vajeništev in nadaljnjega izobraževanja (statistika Zveznega ministrstva za izobraževanje in raziskave; IAB Job Survey), ter razvoj na področju samozaposlitve (Mannheim Company Panel (MUP); Socio-ekonomski panel (SOEP)).

Za podatke o vplivu minimalne plače na konkurenco se Komisija za minimalno plačo opira na podatke iz IAB Job Survey, Structural Earnings Survey (VSE) in Company Survey podjetja Ipsos. Produktivnost dela in stroški dela se upoštevajo na podlagi podatkov Zveznega statističnega urada (Indeks stroškov dela, Nacionalni računi). Dodatni podatki se nanašajo na naložbe (IAB Establishment Panel), cene (statistike Zveznega statističnega urada), zasebno potrošnjo (statistike Zveznega statističnega urada), dobičke (statistike Zveznega statističnega urada, Nacionalni računi; IAB Company Panel), ter statistiko o registraciji podjetij in insolventnosti (Zvezni statistični urad).

21. januarja 2025 je Komisija za minimalno plačo spremenila poslovnik, da bi upoštevala ustrezne določbe Direktive EU o minimalni plači. Po odstavku 2 odstavka (1) a) o 'merilih za prilagoditev zakonsko določene minimalne plače' je dodala, da mora Komisija poleg meril, določenih v nemškem Zakonu o minimalni plači, upoštevati tudi 'referenčno vrednost 60 % bruto mediane plače zaposlenih za polni delovni čas', v skladu z direktivo EU o minimalni plači. Vendar Komisija za minimalno plačo ne sprejema odločitve zgolj na podlagi tega referenčnega kriterija, temveč še naprej izvaja celovito oceno vseh zgoraj omenjenih pravnih kriterijev.

Po 1. členu (1) Zakona o minimalni plači je 'vsak delavec upravičen do plačila s strani svojega delodajalca, ki ne presega minimalne plače'. Pripravniki se kvalificirajo kot delavci, če njihova praksa ni del uradnega izobraževalnega programa (npr. univerzitetni študij, šola) in če presega tri mesece. Prav tako otroci, ki jih zajema Zakon o varstvu zaposlovanja mladih (Jugendarbeitsschutzgesetz), ki niso zaključili nobenega poklicnega usposabljanja, niso obravnavani kot delavci v smislu tega zakona. Poleg tega vajenci niso opredeljeni kot delavci. Prejmejo minimalno plačilo v skladu s 17. odstavkom Zakona o poklicnem usposabljanju (BBiG).

Dolgotrajno brezposelni po definiciji v Socialnem zakoniku III (delavci, ki so brezposelni že 12 mesecev ali več) nimajo zakonske pravice do minimalne plače v prvih šestih mesecih zaposlitve.

Tarife za vajence

Vajenci prejemajo minimalno plačilo v skladu s 17. členom Zakona o poklicnem usposabljanju (BBiG):

• Zakon o poklicnem usposabljanju (BBiG)opens in new tab

Industrijske zakonsko določene minimalne plače

Poleg zakonsko določene minimalne plače obstajajo tudi minimalne plače, specifične za industrijo, katerih plače so nad zakonsko določeno minimalno plačo, ki jih dogovorijo kolektivni pogajalci, in jih je zvezna vlada razglasila za splošno zavezujoče v skladu z Zakonom o razporejanju delavcev (AEntG), Zakonom o začasnem zaposlovanju (AÜG) ali Zakonom o kolektivnih pogodbah (TVG). Na splošno obstajajo zavezujoči dogovori za vse delodajalce, ki delujejo v naslednjih panogah: začasna zaposlitev, poklicno usposabljanje in nadaljnje izobraževanje, krovarska dejavnost, električarska industrija, mesna industrija, čiščenje stavb, slikarstvo in lakiranje, negovalna panoga, dimničarska obrt.

Zakonsko določena minimalna plača v Nemčiji je opredeljena kot urna plača, neodvisna od števila opravljenih ur. Ne velja pravilo glede števila mesečnih plačil.

Nemški zakon o minimalni plači ne opredeljuje nobenih sestavin zakonsko določene minimalne plače. Zato je pravna situacija odvisna od sodne prakse. To ni vedno jasno. Po nedavni sodni praksi je situacija naslednja (januar 2025).

V minimalno plačo se ne štejejo napitnine, kapitalske ugodnosti, dodatki za nočno delo (če so plačani v skladu z Zakonom o delovnem času) in posebna plačila, kot je plačilo za dopust, če niso povezani z delovno uspešnostjo, temveč z upravičenostjo do dopusta.

Ni jasne pravne situacije, ko gre za ugodnosti v naravi.

Na splošno se plačila štejejo v minimalno plačo, če so plačana v zameno za opravljeno delo, vključno z bonusi za uspešnost, plačo za delo na koso, bonusi za delo ob nedeljah in praznikih, bonusi za izmeno ter bonusi za zvestobo, zastopanje in prisotnost. Božično in praznično plačilo se zmanjša na minimalno plačo, če so plačani za opravljeno delo. Delodajalec ne more enostransko odločiti, da bo pretekle praznične ali božične bonuse spremenil v sorazmerne mesečne obroke, da bi jih lahko sorazmerno nadomestil z zakonsko določeno minimalno plačo.

Odbitki (npr. za prehrano in nastanitev) niso dovoljeni.

• Nemška carina - Komponente minimalne plače, dodatki in dodatki (opens in new tab dostop 7. januar 2025)

• Znanstvena služba nemškega Bundestaga – O priznavanju izbranih komponent nagrajevanja in naravoslovnih ugodnosti za zakonsko določeno minimalno plačoPDFopens in new tab (2020)

Ob vsaki odločitvi o ravni minimalne plače nemška komisija za minimalno plačo objavlja obvezno poročilo (člen 9 (4) Zakona o minimalni plači) o 'vplivu minimalne plače na zaščito delavcev, konkurenčne pogoje, zaposlovanje v določenih panogah industrije in regijah ter produktivnost' (člen 9 (4) Zakona o minimalni plači), ki spremlja svojo odločitev:

• Prvo poročilo Komisije za minimalno plačoopens in new tab zvezni vladi v skladu s členom 9, odstavek 4 Zakona o minimalni plači o učinkih zakonsko določene minimalne plače (28. junij 2016) / povzetek v angleščiniopens in new tab

• Drugo poročilo Komisije za minimalno plačoopens in new tab zvezni vladi v skladu s členom 9, odstavek 4 Zakona o minimalni plači o učinkih zakonsko določene minimalne plače (26. junij 2018) / angleški povzetekopens in new tab

• Tretje poročilo Komisije za minimalno plačoopens in new tab zvezni vladi v skladu s členom 9, odstavek 4 Zakona o minimalni plači o učinkih zakonsko določene minimalne plače (30. junij 2020) / angleški povzetekopens in new tab

• Četrto poročilo Komisije za minimalno plačoopens in new tab zvezni vladi v skladu s členom 9, odstavek 4 Zakona o minimalni plači o učinkih zakonsko določene minimalne plače (26. junij 2023) / povzetek v angleščiniopens in new tab

• Peto poročilo Komisije za minimalno plačoopens in new tab zvezni vladi v skladu s členom 9, odstavek 4 Zakona o minimalni plači o učinkih zakonsko določene minimalne plače (27. junij 2025) / povzetek v angleščiniopens in new tab

Poleg tega Inštitut za ekonomske in socialne raziskave (WSI) fundacije Hans Böckler vsako leto objavlja poročilo o razvoju minimalnih plač v Nemčiji in Evropski uniji:

• WSI - Poročilo o minimalni plači 2018opens in new tab - Cenovni trendi zavirajo rast realnih plač (februar 2018) / angleška različicaPDFopens in new tab

• WSI - Poročilo o minimalni plači 2019opens in new tab - Čas za občutne zvišanja minimalne plače in evropsko politiko minimalne plače (marec 2019) / angleška različicaPDFopens in new tab

• WSI - Poročilo o minimalni plači 2020PDFopens in new tab - Preboj za evropsko pobudo za minimalno plačo? (februar 2020) / angleški povzetekopens in new tab

• WSI - Poročilo o minimalni plači 2021PDFopens in new tab - Ali je Evropa na poti do ustreznih minimalnih plač? (februar 2021) / angleška različicaPDFopens in new tab

• WSI - Poročilo o minimalni plači 2022PDFopens in new tab - Proti novi politiki minimalne plače v Nemčiji in Evropi (marec 2022) / angleška različicaPDFopens in new tab

• WSI - Poročilo o minimalni plači 2023opens in new tab - Zagotavljanje kupne moči kot osrednje naloge v času visoke inflacije (februar 2023) / angleški povzetekopens in new tab

• WSI - Poročilo o minimalni plači 2024PDFopens in new tab - Resnični dobički zaradi izvajanja Evropske direktive o minimalni plači (februar 2024) / Povzetek v angleščiniopens in new tab

• WSI - Poročilo o minimalni plači 2025opens in new tab - Preusmeritev politike minimalne plače vodi do realnih povečanj (april 2025) / angleška različicaopens in new tab

Vsako leto v Nemčiji izide veliko število raziskovalnih člankov, usmerjenih v temo minimalne plače. Poleg poročil, ki spremljajo vsako odločitev o določanju minimalne plače (glej zgornji razdelek), Komisija za minimalno plačo redno naroča raziskovalne projekte v zvezi z nalogami določanja minimalne plače.

Raziskave o vprašanjih, povezanih z minimalno plačo, se izvajajo tudi na Inštitutu za ekonomske in socialne raziskave (WSI), Nemškem ekonomskem inštitutu (IW), Inštitutu za raziskave zaposlovanja (IAB), inštitutu ifo, Inštitutu za aplikativne ekonomske raziskave (IAW), Nemškem inštitutu za ekonomske raziskave (DIW), Leibnizovem inštitutu za ekonomske raziskave (RWI) ali Leibnizovem centru za evropske ekonomske raziskave (ZEW).

Povezava do zgoraj omenjenega raziskovalnega inštituta je navedena spodaj.

• Raziskava, ki jo je naročila Komisija za minimalno plačoopens in new tab

• Inštitut za ekonomske in socialne raziskave (WSI) – Raziskave o minimalni plačiopens in new tab

• Nemški gospodarski inštitut (IW)opens in new tab

• Inštitut za raziskave zaposlovanja (IAB) – Raziskave o minimalni plačiopens in new tab

• Inštitut ifoopens in new tab

• Inštitut za aplikativne ekonomske raziskave (IAW) – Raziskave o minimalni plačiopens in new tab

• Nemški inštitut za ekonomske raziskaveopens in new tab (DIW)

• Leibnizov inštitut za ekonomske raziskaveopens in new tab (RWI)

• Leibnizov center za evropske ekonomske raziskaveopens in new tab (ZEW)