Konvergenca in socialna kohezija
Navzgor usmerjena konvergenca je izrednega pomena za projekt Evropske unije. Pri določenih ekonomskih in socialnih kazalnikih navzgor usmerjena konvergenca pomeni, da države članice v povprečju izboljšujejo svojo uspešnost s približevanjem cilju politike ali družbeno sprejemljivi usmeritvi, hkrati pa zmanjšujejo razlike med njimi. Na ta način države z manj uspešnostjo dohitevajo najuspešnejše, medtem ko obe rasteta.
Najnovejše vsebine na to temo so navedene spodaj.
Od ideje do dejanja: Merjenje regionalnih pogojev za svobodo bivanja
Ta članek preučuje, zakaj bi morala biti 'svoboda ostati' v središču regionalne politike EU in kako novi šestdimenzionalni indeks Eurofounda meri pogoje, ki to omogočajo, pri čemer razkriva, da nobena regija ne izstopa v vseh teh razmerah, ter zagovarja prilagojene, na kraju temelječe strategije za zmanjšanje ozemeljskih razlik.Social cohesion and inclusive participation in a polarised Europe
This report investigates the dimensions of polarisation in Europe, offering a 20-year perspective based on data from the European Social Survey. It examines trends and national variations in polarisation on various issues, looking at how European values and attitudes have changed over time.Spremljanje geografskih razlik: regionalna konvergenca
To poročilo preučuje 'pravico do ostanka' v regijah EU in raziskuje, zakaj nekatere skupnosti uspevajo, druge pa upadejo. Raziskava obravnava vprašanje v šestih ključnih vidikih – dostop do osnovnih storitev, priložnosti na trgu dela, kakovost okolja, digitalna povezljivost, razpoložljivost stanovanj in institucionalna učinkovitost – in prikazuje kombinacijo dejavnikov, ki ljudi bodisi spodbujajo k ostanku bodisi jih odganjajo.Eurofound še naprej deluje kot strokovno središče za spremljanje in analizo ključnih trendov in dejavnikov doseganja navzgor usmerjene konvergence življenjskih in delovnih razmer ter krepitve ekonomske in socialne kohezije v EU.
Pandemija covida-19 je pomenila izziv brez primere za ekonomsko in socialno odpornost EU, saj je izpostavila krhkost morebitnega napredka pri konvergenčnih vzorcih, ki je bil že dosežen. Sedanji izzivi, ki jih prinašajo digitalni in zeleni prehod, pa tudi demografska kriza in nove geopolitične napetosti, obnavljajo zaskrbljenost, da bi se lahko navzgor usmerjena konvergenca upočasnila, in upravičujejo nadaljevanje tega spremljanja. Eurofound se osredotoča na konvergenco rezultatov in uspešnosti držav članic in regij EU ter spremlja konvergenco socialno-ekonomskih dejavnikov, zaposlovanja, delovnih pogojev in življenjskih pogojev.
Raziskava zagotavlja pomemben vpogled v izzive in obete na področju socialne kohezije in konvergence v EU ter pomaga zagotoviti, da so njena gospodarstva in družbe odporna na prihodnje pretrese. Cilj raziskave je pomagati pri ukrepih politike za podporo trajnostni navzgor usmerjeni ekonomski in socialni konvergenci, zmanjšanju večrazsežnostnih neenakosti in razvoju pobud za krepitev socialne kohezije, s čimer bi pomagal pri reševanju izzivov, s katerimi se soočajo EU ter nacionalna in regionalna raven, ki so jih prinesle krize v zadnjih letih.
Agencija redno poroča o trendih navzgor usmerjene konvergence socialno-ekonomske razsežnostiin razsežnosti, opisanih v evropskem stebru socialnih pravic na ravni držav članic in na regionalni ravni, hkrati pa primerja EU z drugimi razvitimi državami. Vozlišče EU za spremljanje konvergence zbira najnovejše informacije o konvergenci pri različnih socialnih in gospodarskih vprašanjih, vključno z analizo kazalnikov Eurostata iz pregleda socialnih kazalnikov, ki spremlja evropski steber socialnih pravic, ter Eurofoundovih kazalnikov evropske raziskave o kakovosti življenja (EQLS) in evropske raziskave o delovnih razmerah (EWCS).
Eurofound v obdobju 2025–2028 še naprej letno spremlja stanje navzgor usmerjene konvergence v Evropi z rednimi publikacijami, ki obravnavajo posamezne vidike ekonomske, socialne ali institucionalne konvergence. Cilj nove raziskave je raziskati razvoj geografskih razlik in konvergence. Nova raziskava se osredotoča tudi na trende in dinamiko razlik med regijami , da bi se uspešnost evropskih regij v časovnem obdobju opredelila glede na razsežnosti pravice do prebivanja. Poleg tega proučuje, kako razlike in nizka uspešnost vplivajo na socialni kapital in institucionalno zaupanje na različnih geografskih območjih EU. Raziskave raziskujejo tudi družbene posledice prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo, pri čemer se osredotočajo na trajnostno vedenje, distribucijske učinke in socialno kohezijo.
Raziščite več
EU okreva po pandemiji covida-19, vendar se sooča z močnimi geopolitičnimi pritiski zaradi konflikta na njenem pragu ter razpada vzpostavljenih zavezništev in gospodarskih odnosov. Zato je ohranjanje notranje socialne kohezije in zaupanja ključnega pomena za podporo projektu EU. Kadar se uspešnost med državami članicami razlikuje in se neenakosti v državah članicah povečujejo, je to zaskrbljujoče iz različnih razlogov. Prvič, ker je v nasprotju s pričakovanji, da poglabljanje evropskega povezovanja vodi k večji koheziji na nacionalni in vseevropski ravni. Drugič, ker lahko poslabšanje razlik med državljani razširi občutek socialne nepravičnosti in nepravičnosti, kar spodbudi protievropsko razpoloženje in spodkopava evropski projekt.
Kohezijska politika EU in njeni cilji spodbujanja regionalnega razvoja in konvergence bi lahko temeljili na raziskavah Eurofounda o geografskih razlikah in konvergenci EU, katerih cilji so usklajeni z evropskim stebrom socialnih pravic in njegovim ciljem, da deluje kot vodilo za navzgor usmerjeno konvergenco v EU.
To je izbor najpomembnejših ugotovitev v zvezi s to temo.
25 April 2024
The political dimension of social cohesion in Europe
This report investigates the political dimensions of social cohesion in Europe, offering a 20-year perspective derived from 10 rounds of the European Social Survey. It scrutinises trends and regional variations in political participation, examining correlations with levels of institutional distrust and discontent. In addition, the report explores political engagement amid the COVID-19 pandemic, utilising insights from the Living, working and COVID-19 e-survey. Unemployment emerges as the primary driver of political disengagement, a pivotal finding of the analysis.
Furthermore, the report uncovers significant disparities in political engagement across European regions. Regions with well-educated populations tend to exhibit higher levels of political activity, and economic prosperity and migration rates have only a modest influence on political activity.
The report also highlights the variation in institutional distrust across regions. Nordic countries display markedly lower levels of distrust in their institutions than continental countries, whereas in eastern European and Mediterranean countries levels are markedly higher.
2 August 2023
Green, clean and keen to converge? A convergence analysis of environmental quality of life in the EU
This report explores the dynamics of the environmental performance of the EU Member States and the extent to which the disparities in their performance have narrowed since the early 2000s. The report is a product of cooperation between Eurofound and the European Environment Agency, with the technical expertise in convergence of the former meeting the expertise in European environmental issues of the latter. It focuses on three levels of analysis: headline indicators, residential-level indicators and household-level indicators. In order to explore the multifaceted issue of environmental quality of life in the EU, the report investigates environmental indicators through a convergence analysis. The results suggest that the EU is on the right track to becoming carbon neutral, although the speed of the greening process varies among the Member States. A fast and steady improvement in performance can be seen for most of the indicators. One noteworthy finding is that the economic downturns of the past two decades negatively affected the household-level indicators examined, which focused on energy poverty.
24 January 2023
Economic and social inequalities in Europe in the aftermath of the COVID-19 pandemic
The COVID-19 pandemic had varying impacts on social groups, depending on existing disadvantages, and it was widely believed that it triggered a rise in inequalities across different areas of life. Using indicators from the EU’s Multidimensional Inequality Monitoring Framework (MIMF), this report shows how inequality in the spheres of income, health, employment and education changed between 2010 and 2020. It also examines the main drivers of this change during the pandemic and explores the relationships between government policies in several domains and inequality.
Raziskovalci agencije Eurofound zagotavljajo strokovno znanje in jih je mogoče kontaktirati za vprašanja ali poizvedbe medijev.
Eleonora Peruffo
Research officerEleonora Peruffo je raziskovalka v enoti za socialne politike pri Eurofoundu. Ukvarja se s temami, povezanimi z navzgor usmerjeno konvergenco in socialno kohezijo v Evropi. V obdobju 2021–2022 je izvajala analizo podatkov za evropsko telefonsko raziskavo o delovnih razmerah (EWCTS). Eurofoundu se je pridružila leta 2014 in se ukvarjala s temami, povezanimi s prestrukturiranjem, zaposlovanjem in digitalizacijo. Magistrirala je iz diplomatskih znanosti in mednarodnih odnosov, ki jo podeljuje Univerza v Trstu, in magistrirala iz računalništva - podatkovna analitika na National College of Ireland.
Ta razdelek omogoča dostop do vseh vsebin, ki so bile objavljene na to temo.
&w=3840&q=100)


