Učinki scenarijev štiridnevnega delovnega tedna na ponudbo delovne sile in blaginjo: mikrosimulacijska analiza za EU

Ta študija ponuja podrobno analizo vpliva reform zmanjšanja delovnega časa, kot je štiridnevni delovni teden (4DWW), na udeležbo v delovni sili po vsej EU z uporabo modela DAY-EUROLAB. Model, ki je razširitev vedenjskega modela EUROLAB na ravni EU, vključuje čas za vožnjo in prosti čas znotraj večdimenzionalnega okvira diskretne izbire, pri čemer uporablja mikropodatke EU-SILC, obogatene z imputiranim časom vožnje iz EWCS 2024. Rezultati simulacij kažejo, da reforme sicer zmanjšujejo delovne ure med zaposlenimi, vendar dosledno povečujejo udeležbo, z najmočnejšimi izboljšavami v vzhodni in južni Evropi ter zmernejšimi učinki v severni in zahodni Evropi. Ženske imajo nesorazmerno koristi, zlasti najstarejše in najmlajše generacije, pri čemer povečanja pogosto presegajo šest do devet odstotnih točk, v primerjavi z manjšimi in manj doslednimi dobički pri moških. Poleg tega rezultati simulacij kažejo progresivni vzorec, z največjimi izboljšavami med kvintili z nižjimi dohodki, medtem ko sektorska analiza izpostavlja industrijo, finance in maloprodajo kot najbolj odzivne. Na splošno reforme širijo ponudbo delovne sile ter zmanjšujejo spolne in regionalne razlike, kar poudarja njihov potencial kot politično orodje za spodbujanje vključenosti na evropskih trgih dela.